Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, kakšna je bila podlaga (kavza) sklenjene Pogodbe. Iz naslova Pogodbe in njenih splošnih pogojev je namreč moč sklepati, da gre za klasični lizing premičnin, po katerem FH nastopa kot dobaviteljica predmeta lizinga, tožnica kot lizingodajalka, prvi toženec kot lizingojemalec in druga toženka kot solidarna porokinja. Ker je med pravdnimi strankami nesporno, da je bil lastnik predmeta, danega v lizing, prav prvi toženec in ne morda FH, so toženčevi ugovori, da sporna pogodba vsebuje prvine t.i. sale and lease back pogodbe oziroma zastavne pogodbe, na mestu.
napotitveni sklep – vsebina napotitvenega sklepa – izrek napotitvenega sklepa – delitev solastnine – delitev nepremičnin – velikost deleža na nepremičnini – manj verjetna pravica
Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče strankam določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku, v katerem se bodo razreševala sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje). V izreku napotitvenega sklepa mora zato navesti kdo in zoper koga mora vložiti tožbo ter kaj je sporno.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da oblikuje tožbeni zahtevek, ki naj ga na pravdo napotena stranka uveljavlja. Sodišče mora v napotitvenem sklepu strankama določiti vlogo tožeče in tožene stranke ter pojasniti zakaj je potrebna napotitev na pravdo. Točno kakšno tožbo oziroma tožbo s kakšnim tožbenim zahtevkom bo vložila, pa je v dispoziciji na pravdo napotene stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085022
ZASP člen 5.
avtorski honorar – prenehanje kršitve moralne avtorske pravice – civilna kazen – odškodnina – predavanje – članek – avtorsko delo – individualnost dela – ustvarjalnost – sklepčnost – dokazovanje z izvedencem
Pri predavanjih je avtorskopravno varovana ne le njegova vsebina, ampak tudi oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva. Izvedba predavanja praviloma vključuje vse navedene oblikovne elemente, ki sami po sebi zadostujejo za zaključek o potrebni stopnji individualnosti. Že zato, ker bi izvedenec mogel prispevati le k dokazovanju tožničinih navedb o stopnji individualnosti vsebine predavanj, v obravnavanem primeru ni bil nujen za dokazanost teh navedb.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
ZFPPIPP člen 223, 223/2. ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/5, 414, 563, 564, 566, 576, 576/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – gospodarsko interesno združenje
Pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti. Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – trditvena podlaga – ugovor aktivne legitimacije
Ker so bile (tudi v tej smeri podane) tožničine trditve zadostne, je sodišče prve stopnje, ki jih je zmotno označilo za pomanjkljive (presplošne, nesklepčne), brez kakršnekoli ugovorne (trditvene) podlage, podane s strani toženke, ugotavljalo oziroma zaključilo (tudi), da tožnica povračila koristi ne terja glede vseh (z denacionalizacijskimi odločbami vrnjenih) nepremičnin, temveč le nekaterih.
ZIZ člen 32, 162. ZRud člen 45. ZRud-1 člen 13, 13/2, 57, 150b, 150b/3.
izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice – rudarska pravica – ugasnitev rudarske pravice – prenehanje predmeta izvršbe – ustavitev izvršbe
Rudarska pravica za izkoriščanje je dolžniku ugasnila, ker ni v roku podpisal dodatka h koncesijski pogodbi, s katerim ministrstvo potrdi rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Koncesijska pogodba preneha z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje, kar pomeni, da predmeta izvršbe ni več. Zato je sodišče prve stopnje zaradi prenehanja predmeta izvršbe pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja.
Odločanje sodišča v nepravdnem postopku je po zakonu predvideno le v posebej določenih primerih. Ker med njimi takega kot je konkretni ni najti, pristojnosti sodišča, da bi o predlogu odločilo, ni.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – tek zakonskih zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči – pravilo ne ultra alterum tantum – odločba Ustavnega sodišča – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – pravno priznana škoda
Ker zatrjevane škode tožnik ni opredelil z zneskom zakonskih zamudnih obresti, ki bi mu šle, če zakonodajalec ne bi uveljavil pravila ne ultra alterum tantum, ampak ga je opredelil z zneskom, ki bi ga dobil, če bi denarni znesek, ki mu ga je toženka dolgovala na dan 1. 1. 2002, vezal na daljši rok pri banki, oziroma kupil obveznice Republike Slovenije, argument sodbe, da je tožnik izgubil pravico do zakonskih zamudnih obresti zaradi spremembe zakona in da taka izguba pravice ne more biti predvidljiva posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja, ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084803
SPZ člen 10, 41, 44, 44/2. OZ člen 440. ZZK-1 člen 8, 243. ZTLR člen 28, 28/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – izbrisna tožba
Drugi odstavek 44. člena SPZ varuje le tistega, ki je nepremičnino pridobil s pravnim poslom.
Pri dedovanju gre za izvedeni način pridobitve, kar pomeni, da dediči pridobijo lastninsko pravico v trenutku zapustnikove smrti v enakem obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik.
Dogovor, v katerem je navedeno, da se tožnik po plačilu v njem dogovorjenega zneska odškodnine odpoveduje vsakršnemu odškodninskemu zahtevku proti toženki, ob tem pa si toženka pridržuje pravico do vračila morebitne neutemeljeno izplačane odškodnine, je ničen.
ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 116, 142, 142/3, 142/4.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - naslov dejanskega prebivališča - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Fikcija vročitve lahko nastopi le, če je bila vročitev nedvomno pravilno opravljena, saj je le v takšnem primeru mogoče pričakovati, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil in bo lahko uveljavil svoje pravice v postopku. Vročitev po fikciji je mogoča le v primeru, ko gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališče (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - dolžnik kot zastavitelj premoženja za tuj dolg - procesna legitimacija upnika kot predlagatelja
Kot je razvidno iz predloga za začetek stečajnega postopka, je zastavitelj (zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka), ustanovil hipoteko na svoji nepremičnini za zavarovanje tujega dolga (dolga kreditojemalca M. d. o. o.). Z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini last zastavnega dolžnika pa s tem predlagatelj začetka stečajnega postopka kot zastavni upnik ni pridobil terjatve do zastavnega dolžnika, pač pa le poplačilno pravico iz zastavljenega premoženja zastavnega dolžnika in do višine vrednosti le tega.
Zastavitelj, zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka, ni dolžnik predlagatelja oziroma predlagatelj ni upnik zastavitelja, ker je slednji z ustanovitvijo hipoteke prevzel le odgovornost za izpolnitev obstoječe obveznosti glavnega dolžnika do višine vrednosti zastavljenega premoženja oziroma je s tem le zavaroval terjatev upnika do glavnega dolžnika. Čim pa je tako, predlagatelj ni izkazal svoje procesne legitimacije kot upnik zastavitelja s svojo terjatvijo zoper njega in s tem svojo upravičenost za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper zastavitelja.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – protispisnost – pomanjkanje razlogov – dokazna ocena – odpoved pogodbe – plačilo izpolnjenih obveznosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – konkurenca civilnega in kazenskega postopka
Ker za prekinitev postopka ni pravne podlage niti po določbi prvega niti po določbi drugega odstavka 206. člena ZPP, pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče zlasti zato, ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, postopek prekiniti, ni utemeljen. Postopek v sporih majhne vrednosti je sicer izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, vendar po postopkovnih pravilih, ki kakovost pravnega varstva zagotavljajo v še sprejemljivi ravni. Zato dejstvo, da gre za spor majhne vrednosti, ni in ne more biti odločilno pri odločanju o prekinitvi postopka.
Drži sicer, da je tožeča stranka s krajo v času med 6. in 9. 12. 2013 zlorabila zaupanje toženih strank in ni ravnala v skladu s splošnim načelom prepovedi povzročanja škode. Navedeno je rezultiralo v odpovedi pogodb s strani toženih strank. Vendar stališče toženih strank, da zato ni upravičena do plačila za pred tem (do odpovedi pogodb) pravilno opravljeno delo, ni utemeljeno. V konkretnem primeru je namreč šlo za pogodbe z zaporednimi oziroma trajajočimi obveznostmi, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo. Tožene stranke niso trdile, da tožeča stranka kakšne pogodbene obveznosti pred odpovedjo pogodbe ni izpolnila. Trdile so le, da je sistematično in dalj časa odtujevala artikle toženih strank, vendar slednjega niso dokazale, zato so lahko v konkretnih okoliščinah pogodbe (s trajajočimi obveznostmi) odpovedale le z učinkom za naprej (ex nunc).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085820
OZ člen 171. ZPP člen 254.
povrnitev nepremoženjske škode – deljena vzročnost – deljena odgovornost – razbremenitev odgovornosti – predhodne degenerativne spremembe – predlog za postavitev novega izvedenca – zavrnitev dokaznih predlogov – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – možganska kap – nihajna poškodba vratne hrbtenice
Pritožnica se s sklicevanjem na osebne lastnosti oškodovanca ne more razbremeniti svoje odgovornosti, saj mora odgovorna oseba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Osebne lastnosti, ki (so)prispevajo k temu, da so kot posledica škodnega dogodka nastale določene pojavne oblike škode, ki niso običajne (zelo pogoste) posledice takšnih (istovrstnih) škodnih dogodkov, ali da je bil obseg (nepremoženjske) škode večji od običajnega, niso podlaga za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne oseb.
Odškodnina iz naslova prestanega strahu predstavlja enotno odškodninsko kategorijo in se tudi dosoja enotno. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da preizkus sodbe ni mogoč, ker ni posebej razvidna odškodnina za primarni strah in posebej za sekundarni strah.
Škodnega dogodka, izhajajoč iz tožbenih trditev, neposredno ne predstavlja dejstvo, da je hišo tožnika poplavilo, zaradi česar je utrpel veliko premoženjsko škodo, temveč je škodni dogodek zatrjevana nesklenitev take zavarovalne pogodbe, kot jo je (naj bi jo) tožnik hotel skleniti, to je zavarovalne pogodbe za premoženjsko zavarovanje stanovanjskega objekta in opreme do navedenih zavarovalnih vsot brez omejitve (limita) zavarovalnega jamstva.
Tožnikovo škodo bi lahko predstavljala le škoda, ki jo je v poplavi utrpel, zmanjšana za prejeto odškodnino (po sklenjeni zavarovalni pogodbi) ter še posebej zmanjšana za zavarovalno premijo, ki bi jo moral plačati, če bi sklenil tako zavarovalno pogodbo (če je to možno) kot jo zatrjuje (z neomejenim jamstvom do višine zavarovalne vsote).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 384. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – poprava oziroma dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja– ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – pritožbene novote
Predlagatelj je v danem roku sodišču predložil obvestilo Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, o stanju dolžnikovega dolga na dan 18. 7. 2016 in seznam upnikov. Ni pa predložil poročila o stanju svojega premoženja v skladu s 384. členom ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrglo. Četudi bi pritožnik po vloženi pritožbi predložil manjkajoče listine, pritožbeno sodišče le-teh ne bi moglo upoštevati, saj ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že prej.
ZVrt člen 20c, 32, 32/4, 46a. ZUPJS člen 6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 42.
znižano plačilo vrtca za mlajšega otroka – pravica do delne oprostitve plačila vrtca ob hkratnem vpisu dveh otrok v isti vrtec – odločba CSD – deklaratornost odločbe CSD – zakonska podlaga – pogodba o medsebojnih razmerjih med vrtcem in starši
Upoštevaje opisano zakonsko ureditev in glede na to, da tožnik ni izkazal morebitnega pogodbenega dogovora, da je za uveljavitev pravice do delne oprostitve plačila za drugega otroka dolžan predložiti odločbo CSD, je utemeljeno pritožnikovo stališče, da lahko v tem postopku, sklicujoč se na četrti odstavek 32. člena ZVrt, uspešno ugovarja, da je upravičen do delne oprostitve plačila.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženja zakonca – delež na skupnem premoženju – domneva enakih deležev
Tako kot se od tožeče stranke zahteva, da mora določno in obrazloženo uveljavljati višji delež od polovičnega, je tudi na toženi stranki breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju. Gre namreč za ugovor samostojne nasprotne pravice, ki ga mora tožena stranka postaviti tako določno, da so s tem jasno postavljene meje obravnavanja v pravdi. Tožnik česa takega ni storil, le v vlogi z dne 8. 1. 2013 je navajal, da bo ob neupoštevanju kreditov, prisiljen v nasprotno tožbo, s katero bo uveljavljal bistveno večji delež na skupnem premoženju (od ene polovice), pri čemer pa nasprotne tožbe ni vložil, niti ni postavil določnega ugovora v tej smeri. Sodišče prve stopnje je zato materialno pravo napačno uporabilo, ko je tožnici priznalo delež na skupnem premoženju le do 1/4 (in s tem tožencu do 3/4).