ZIZ člen 29, 29a, 53, 53/2, 57, 58, 58/3, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – tožba na ugotovitev, da premoženje sodi v zapuščino – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – vročitev odgovora na ugovor – pravica do izjave
Ker v ugovornem postopku sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke v vlogi z dne 26. 4. 2016, s tem, ko pred odločitvijo toženki ni dalo možnosti, da bi odgovorila na vlogo tožeče stranke, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 12, 12/2, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 17, 18. ZUJIK člen 82.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - novinar - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - reintegracija
Tožnik je pri toženi stranki na podlagi pogodb o sodelovanju opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar infokanala, in sicer do februarja 2015 v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času redno zaposlenih (oziroma celo večje število ur), v marcu 2015 in aprilu 2015 pa je tožnik opravil le še 90 oziroma 11 ur. Delo je opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke, pri čemer je delal v prostorih toženke, z njenimi delovnimi sredstvi in po vnaprej predvidenem delovnem času, svojo prisotnost je tudi evidentiral. Delo je opravljal za plačilo, ki ga je (na podlagi izdanih računov) dobil mesečno, v organiziran delovni proces tožene stranke pa se je vključil prostovoljno in na enak način kot redno zaposleni pri toženi stranki. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ima razmerje med pravdnima strankama vse elemente delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se skladno z 2. odstavkom 12. člena ZDR-1 domneva, da sta stranki sklenili pogodbo za nedoločen čas, ker nista sklenili pisne pogodbe in s tem omejili časa trajanja same pogodbe. Glede na to, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, pa bi moralo to biti odpovedano skladno z ZDR-1 (po postopku in iz razlogov, kot jih predvideva ZDR-1). Zato je sodišče prve pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila skladna z ZDR-1, zaradi česar je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja nezakonito.
Tožena stranka delovnega mesta novinar infokanala, ki ga je tožnik opredelil v svojem zahtevku za reparacijo in reintegracijo nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje o reitnegraciji preuranjena. Glede na ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po pogodbah o poslovnem sodelovanju večopravilno in da se večopravilnost pojavlja tudi pri drugih delovnih mestih, zaradi česar bi tožena stranka iz svojega seznama delovnih mest lahko določila primerno večopravilno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnika, naj konkretizira, na katero delovno mesto zahteva reintegracijo. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
sklep o dedovanju – preklic sklepa o dedovanju – poseg v pravice tretjih
ZD v 173. členu res dopušča možnost, da sodišče prve stopnje pod določenimi pogoji samo spremeni ali prekliče svoje prejšnji sklep. Sodišče pa ne sme tako postopati, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S sklepom o dedovanju je bila pritožnica proglašena za dedinjo zapustnikovega premoženja v deležu do ¼. Z izdajo izpodbijanega sklepa (preklic sklepa o dedovanju) je bila pritožnica postavljena v položaj negotovosti glede svojih pravic. Na ta način torej ni izpolnjen pogoj, ki ga določa 173. člen ZD, da lahko sodišče s sklepom spremeni ali prekliče prejšnji sklep le, če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
zavrženje tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - vročitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožena stranka tožniku s konkludentnimi dejanji pokazala, da mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in delovno razmerje, ter da je tožnik zvedel za prenehanje delovnega razmerja najkasneje 9. 12. 2014, čeprav mu pisna odpoved ni bila vročena. Ker je tožnik tožbo vložil 4. 1. 2015, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila ta vložena prepozno po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. Iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka izdala obvestilo o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela v času poskusne dobe, kot tudi (iz)redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je sodišče zmotno štelo, da je bila tožniku podana le ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi in to s konkludentnimi dejanji. Iz listinskih dokazov, ki jih je predložila tožena stranka, izhaja, da je podala tožniku (iz)redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa iz odpovedi ne izhaja, da je tožnik odklonil podpis, saj je podpisan le direktor tožene stranke. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče to upoštevati in se primarno opredeliti do (iz)redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje pri tem določila ZDR-1 tudi glede vročanja. Ker je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Iz prvega odstavka 125. člena OZ izhaja, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Iz načela relativnosti pogodbenih razmerij izhaja, da se pogodbeni učinki načeloma ne raztezajo na tretje osebe (izjeme pa predvideva zakon - npr. drugi odstavek 125. člena in 126. ter nasl. člen OZ). Pravilo iz prvega odstavka 125. člena OZ ni v ničemer okrnjeno, če so pogodbe sklenjene v okviru izvajalskih razmerij, ki so posledica javnih naročil.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni dovoljena.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti.
Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o upraviteljevem predlogu, ki je vsebovan v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, potem ko bo preverilo njegove trditve, da upnik ni založil predujma v predpisani višini.
OZ člen 131, 149. ZVCP-1 člen 23, 23/1. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru člen 34.
podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – kolesarska proga – označenost kolesarske steze – objektivna odgovornost – tračnica z 10 cm režo – industrijski tir – nevarna stvar
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tračnica ne predstavlja nevarne stvari in tako objektivna odškodninska odgovornost druge toženke ni podana. Objektivna odgovornost je namreč pridržana le za tiste primere nevarnosti, ki jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in iz katerih običajno izvira obsežna škoda. Tračnica z 10 cm režo za kolesarja ne predstavlja večje nevarnosti kot razpoke v asfaltu, grbine, korenine, robovi jaškov in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da se proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona lahko pritožijo samo upniki.
Pritožnica ni upnica v tem stečajnem postopku in tega tudi ne zatrjuje. Zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče jo je glede na navedeno kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
podlage odškodninske odgovornosti – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – napačna ugotovitev dolžine bolniškega staleža v izvedenskem mnenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – dejansko stanje – dokazovanje – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje
Ugotovitev o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin, ki temelji na tožnikovi izpovedbi in izvedenskem mnenju, ki je strokovno, preverljivo, razumljivo in zato prepričljivo, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085809
ZPP člen 224, 337, 337/1. OZ člen 180, 180/3.
odškodnina zaradi smrti – odškodninski zahtevek brata – trajnejša življenjska skupnost – pritožbene novote – nova dejstva – novi dokazi – pogoj nekrivde – pravno odločilno dejstvo – seznanitev z dejstvom – javna listina – čustvena povezanost
V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.
Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.
izvršba za vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo
Sodba sodišča o razveljavitvi sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu in ugotovitvi, da je delodajalec dolžan delavca vrniti nazaj na delo in mu od dneva nezakonitega prenehanja priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom plače, sicer ne vzpostavlja delovnega razmerja le za nazaj, temveč tudi za vnaprej, a to le še za čas paricijskega roka, to je za čas njene izvršljivosti. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi le z vrnitvijo delavca na delo. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem, do katerega po pravnomočnosti sodbe oziroma njeni izvršljivosti torej ne pride že z delodajalčevim pozivom, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
začetek stečajnega postopka – upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga – kvaliteta upnikove terjatve za presojo dolžnikove insolventnosti – litispendenca – pritožba dolžnika – pavšalne pritožbene navedbe dolžnika, da je trajneje likviden
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za presojo dolžnikove insolventnosti ni potrebno, da bi bila upnikova terjatev, ki se v okviru le-te upošteva, judikatna. V kolikor je sporna, se mora sodišče o njenem obstoju prepričati na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je takšen postopek izvedlo in na podlagi vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dvoma o obstoju posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom in obstoju dolga dolžnika do upnika v višini 211.291,00 EUR. Takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se pridružuje razlogom zanjo.
Pritožnikovo stališče, da je podana litispendenca, je zmotno. O litispendenci govorimo, kadar o istem zahtevku med istima strankama tečeta dve pravdi. V danem primeru pa se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem obstoja upnikove terjatve le v okviru presoje upnikove procesne legitimacije v tem postopku oziroma dolžnikove insolventnosti.
odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – rekreativen športnik – duševne bolečine zaradi nedokončanega študija – pravno priznana škoda – premoženjska škoda – stroški zdraviliškega zdravljenja – nadstandardna oskrba
Res je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem materialnopravno zmotno upoštevalo tudi dejstvo, da tožnik ni mogel dokončati študija v načrtovanem roku. Toženka utemeljeno izpostavlja, da ta okoliščina ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Kot nevšečnosti med zdravljenjem se namreč lahko upoštevajo le tiste neprijetnosti (različni medicinski posegi, nega, terapije in podobno), ki se jim oškodovanec mora izpostaviti zaradi zdravljenja svojih poškodb, ne pa tudi morebitne nadaljnje posledice, ki jih oškodovanec v zvezi s svojim zdravljenjem trpi na drugih področjih svojega življenja.
Toženka neutemeljeno nasprotuje tudi prisojeni odškodnini za stroške nadstandardne oskrbe v zdravilišču, za katero je tožnik moral plačati 91,00 EUR. Dejstvo, da je bil po odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije upravičen le do standardne namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču, ni odločilno. Glede na izdano odločbo in izvedensko mnenje gre brez dvoma za izdatek, ki je bil potreben za tožnikovo zdravljenje. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da so mu v zdravilišču, kamor je bil napoten na zdravljenje, lahko ponudili le dražjo, nadstandardno oskrbo. Toženka nasprotnega ni dokazala.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – nadomestilo za uporabo skupnega stanovanja – načelo sorazmernosti – načelo pravičnosti
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
Izvršitelj je pričel opravljati izvršilna dejanja z rubežem premičnin že v letu 2011, vendar neuspešno. Nato so se neuspešni poskusi rubeža na istem naslovu opravljali še sedemkrat. Z vsakim neuspešnim poskusom rubeža so nastali izvršilni stroški, ki so se izplačali iz sredstev sodišča, njihova povrnitev pa se je naložila dolžniku. Ob določbah ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v skladu s katerimi mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in ob določbi 88. člena ZIZ, ki omejuje nepotrebno ponavljanje neuspešnih rubežev, bi se moralo sodišče prve stopnje pri naložitvi plačila nastalih izvršilnih stroškov dolžniku konkretneje opredeliti glede njihove potrebnosti.
ZD člen 102, 173, 173/1, 210, 211, 212, 220. OZ člen 557.
zapuščinski postopek – ustavitev postopka – premoženje zapustnika – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravna narava pogodbe – darilna pogodba – vrnitev darila v zapuščino – prikrajšanje nujnega dednega deleža – oporoka – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dovoljene pritožbene novote – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – vloga, poslana nepristojnemu organu – pravočasnost vloge – očitna pomota vložnika
Res se po osmem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je bila vloga, ki je bila poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. V toženčevem primeru pa to zakonsko določilo, ki ga pritožba posebej izpostavlja, ni uporabno. Toženec je bil namreč v pozivu, naj odgovori na tožbo, posebej poučen o tem, kdaj (v kakšnem roku) in kje (pri katerem sodišču) naj to stori, da ga ne bo doletela predpisana pravna posledica. Toženec se zato ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben.
Predlog za obročno plačilo sodnih taks je možno vložiti najpozneje do izteka roka za plačilo sodne takse, torej v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 10. 5. 2016, 15-dnevni rok je tako potekel z dnem 25. 5. 2016, saj se vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (ne glede na to, kdaj je bilo sodno pisanje dejansko puščeno naslovniku v poštnem nabiralniku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0086158
KZ člen 45, 325. ZVCP člen 2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu – načelo defenzivne vožnje – poseben razlog za odpustitev kazni
Ko dva obtoženca kršita cestnoprometne predpise, v posledici katerih pride do prometne nesreče, je potrebno upoštevati tudi načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi. V takih primerih odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi, katerih dejanja so v neposredni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Vprašanj vzročne zveze in krivde v takšnih primerih ni mogoče razreševati po principu pretrganja vzročne zveze. Gre za stek dolžnostnega ravnanja, zato ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je za udeleženca prometna nesreča bila objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.