identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Četudi se v pravdnem in v kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4. OZ člen 6.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – oglaševanje posojanja denarja preko interneta – skrbnost dobrega gospodarstvenika – predlog za podaljšanje preizkusnega obdobja – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dolžniku, ki je znotraj relevantnega 5 letnega obdobja pred uvedbo stečajnega postopka najel 700,00 EUR posojila, ki je le za dobrih 30,00 EUR višje od njegovih mesečnih prejemkov, pa četudi je njegova plača mesečno obremenjena z 223,00 EUR posojila, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da je prevzel obveznost, nesorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem. Prvostopenjska odločitev, oprta na presojo, da je očitani ugovorni razlog podan zato, ker se od trenutka najema posojila do trenutka poteka roka za preizkus terjatev stanje dolga ni posebno bistveno spremenilo, nima opore v materialnem pravu.
Če upnik ve, da mu dolžnik zgolj iz plače ni sposoben vrniti dolgovanega zneska tako, kot se je zavezal, o tem, ali ima še kakšno drugo premoženje, pa se ni niti poskušal prepričati, tak upnik ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo upnika na podlagi ovire za odpust obveznosti.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084542
URS člen 35, 37. ZPP člen 414.
dokaz, pridobljen s kršitvijo osebnostnih pravic – varstvo otrokovih pravic – zvočno snemanje telefonskega razgovora – varstvo tajnosti drugih občil – določitev stikov z otrokom
Glede izvedbe dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa telefonskega razgovora med pravdnima strankama, ki ga je v pritožbi predlagal toženec, je treba pojasniti, da toženčevo zvočno snemanje telefonskega razgovora pravdnih strank, brez da bi bila o tem seznanjena tožnica, predstavlja nedopustno dejanje, s katerim je toženec posegel v pravico tožnice do zasebnosti iz 35. člena URS in v pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena URS, zato je treba takšen dokaz kot nedovoljen zavrniti. Le izjemoma, če bi bile izkazane posebej utemeljene okoliščine, bi bil takšen poseg dopusten, če bi bilo le na ta način mogoče prepričljivo ugotoviti in zavarovati koristi otrok iz 56. člena URS, s tem, da bi tudi v takšnem primeru moralo sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici dati prednost. Teh izjemnih okoliščin pa toženec ne zatrjuje.
zavrženje tožbe – prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj – sodno varstvo
Tožnik je izvedel za toženkino kršitev njegovih pravic iz delovnega razmerja, ker ga je brez pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavila iz obveznih zavarovanj, najkasneje takrat, ko se je kot brezposelna oseba prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje in vložil zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ker je tožbo, s katero je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vložil po izteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da zaključek sodbe, da je bil vzrok za poškodbo tožnikovo neznanje, nima podlage v dokaznem postopku. Ne da bi bile natančneje ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode, je enako verjeten tako zaključek, da je do nje prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je bilo posledica njegovega neznanja, kot tudi zaključek, da je do poškodovanja prišlo, čeprav je tožnik ravnal pravilno (v skladu s pravili, o katerih bi bil poučen na usposabljanju). Ob taki verjetnosti pa je zmoten zaključek, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škode.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084800
ZVEtL člen 1, 7, 7/4, 30, 30/4, 30/6. SZ člen 9, 12, 12/3, 16. ZPN člen 7. ZOR člen 460.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – zemljišče za redno rabo stavbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočegazemljišča – dejanska etažna lastnina
Vprašanje, ali je bilo zemljišče, ki je bilo v lokacijskem ali drugem upravnem dovoljenju določeno kot zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, v času izdaje dovoljenj v lasti investitorjev (med katerimi je bila tudi prva nasprotna udeleženka) ali ne, na presojo obsega pripadajočega zemljišča na podlagi primarnega kriterija po četrtem odstavku 7. člena ZVEtL ne more vplivati.
V paulijanski pravdi vrednost nepremičnine (prodaja katere nima pravdnega učinka proti upnici) ni pravno odločilno dejstvo. Toženka je dolžna tožnici dopustiti, da se poplača iz prodaje nepremične, kolikor je ta pač vredna.
zapuščina – denarna socialna pomoč – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – občina – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče zapuščino razdeliti med vse upnike, vključno z občino, nima pravne podlage. Nasprotuje tudi namenu omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, po katerem je do premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi prejete pomoči, upravičen dajalec te pomoči. Sicer pa zakon dajalcu pomoči ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak mu omogoča pridobitev lastnine na ustreznem delu zapustnikovega premoženja.
stroški postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške – (ne)priglasitev stroškov postopka – razlogi – neobrazloženost
Ker je odločitev sodišča neobrazložena, je ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo razveljavitev odločbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085809
ZPP člen 224, 337, 337/1. OZ člen 180, 180/3.
odškodnina zaradi smrti – odškodninski zahtevek brata – trajnejša življenjska skupnost – pritožbene novote – nova dejstva – novi dokazi – pogoj nekrivde – pravno odločilno dejstvo – seznanitev z dejstvom – javna listina – čustvena povezanost
V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.
Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.
nujna pot – določitev nujne poti – nadomestilo za služnost – primerno nadomestilo
Pri določanju denarnega nadomestila po tretjem odstavku 89. člena SPZ je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot, še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine, kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.
zdravniška napaka – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – izvedenec – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – opustitev zaslišanja izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesne kršitve – pravica do izjave – izločitev izvedenca – zahteva za izločitev – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka
Ker je izvedensko mnenje ključno za odločitev o obstoju toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi zatrjevane napake pri zdravljenju, poleg tega pa so predmet mnenja kompleksna in zelo zahtevna vprašanja z ozkega strokovnega področja, o katerem so se različno izrekli ne le strokovnjaki, na mnenja katerih se pri zagovarjanju svojih stališč v pravdi opirata pravdni stranki, ampak je drugačno mnenje podala tudi izvedenka, ki je bila postavljena na poravnalnem naroku v tej pravdi, je bila z zavrnitvijo predloga tožnikov za zaslišanje izvedenke kršena pravica do izjave.
Četudi so tožniki na podlagi vsebine dokaznega sklepa mogli sklepati, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, niso bili seznanjeni z razlogi za opustitev zaslišanja. Poleg tega ni videti, da bi uveljavljanje procesne kršitve v dani situaciji moglo prispevati k drugačni odločitvi sodišča. Tožniki so na petindvajset minut trajajočem naroku ponovili in na kratko obrazložili svoj predlog za zaslišanje izvedenke, sodišče pa je predlog zavrnilo. Ni razumne podlage za zaključek, da bi pravna opredelitev zavrnitve predloga tožnikov pripomogla k drugačni odločitvi sodišča o predlogu, o katerem je tekla razprava na naroku tik pred tem. Neupoštevanje pritožbenih očitkov v zvezi s kršitvijo pravice do izjave bi v ugotovljenih okoliščinah pomenilo prevelik poseg v navedeno pravico.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 181, 181/7. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3, 70, 70/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na solastninski delež - ugovor tretjega - tretji kot solastnik v izvršbi prodajane nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - prodaja nepremičnine - odredba o prodaji - način delitve
Solastninski delež je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine, ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.
končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - pritožba zoper sklep - načrt razdelitve splošne razdelitvene mase - ovira za končanje stečajnega postopka
Pravilno je sicer stališče pritožnikov, da se stroški stečajnega postopka plačajo pred terjatvami upnikov, vendar ne v primeru, če nastane obveznost stečajnega dolžnika za plačilo pravdnih stroškov po razdelitvi stečajne mase upnikom.
Če unovčene stečajne mase ni več, v njeno breme tudi ni mogoče opraviti plačil.
Upraviteljica je plačilo izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi. Dejstvo, da sodišče še ni odločilo o zahtevi tožencev za povračilo pravdnih stroškov pa tudi ni ovira za končanje stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084824
OZ člen 50, 564. ZPP člen 7, 212, 286b.
pogodba o preužitku – ničnost – simulacija – navidezna pogodba – darilo – aleatornost – dejansko stanje – dokazna ocena
Za pogodbo o preužitku je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo.
ZD člen 102, 173, 173/1, 210, 211, 212, 220. OZ člen 557.
zapuščinski postopek – ustavitev postopka – premoženje zapustnika – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravna narava pogodbe – darilna pogodba – vrnitev darila v zapuščino – prikrajšanje nujnega dednega deleža – oporoka – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dovoljene pritožbene novote – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku.
ZIZ člen 29, 29a, 53, 53/2, 57, 58, 58/3, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – tožba na ugotovitev, da premoženje sodi v zapuščino – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – vročitev odgovora na ugovor – pravica do izjave
Ker v ugovornem postopku sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke v vlogi z dne 26. 4. 2016, s tem, ko pred odločitvijo toženki ni dalo možnosti, da bi odgovorila na vlogo tožeče stranke, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sporna določba dejansko dva možna besedna pomena, v smislu tolmačenja pravdnih strank. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno jezikovno razlago besedila dopolnilo z iskanjem skupnega namena pogodbenih strank.
vročitev sodnih pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem pisanja in seznanitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – prejem fotokopije pisanj pri sodišču
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da jo je možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. ZPP namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.