končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - pritožba zoper sklep - načrt razdelitve splošne razdelitvene mase - ovira za končanje stečajnega postopka
Pravilno je sicer stališče pritožnikov, da se stroški stečajnega postopka plačajo pred terjatvami upnikov, vendar ne v primeru, če nastane obveznost stečajnega dolžnika za plačilo pravdnih stroškov po razdelitvi stečajne mase upnikom.
Če unovčene stečajne mase ni več, v njeno breme tudi ni mogoče opraviti plačil.
Upraviteljica je plačilo izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi. Dejstvo, da sodišče še ni odločilo o zahtevi tožencev za povračilo pravdnih stroškov pa tudi ni ovira za končanje stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084824
OZ člen 50, 564. ZPP člen 7, 212, 286b.
pogodba o preužitku – ničnost – simulacija – navidezna pogodba – darilo – aleatornost – dejansko stanje – dokazna ocena
Za pogodbo o preužitku je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086125
URS člen 22, 23. KZ-1 člen 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/2.
denarna kazen – neizterljivost denarne kazni – izvršitev odločb – način izvršitve denarne kazni – izvršitev neizterljive denarne kazni s spremembo v kazen zapora – uklonilni zapor – neuspešnost prisilne izvršbe – obročno plačilo denarne kazni – rok za podajo predloga za obročno odplačevanje – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Izvršitev denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati, s spremembo v kazen zapora, nima nobene relevantne povezave z institutom uklonilnega zapora iz prekrškovnega postopka.
V postopku odločanja po prvem odstavku 87. členu KZ-1 posebna izjava obsojenca ni zakonsko predvidena.
Predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih bi moral obsojenec podati najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
Izvršitelj je pričel opravljati izvršilna dejanja z rubežem premičnin že v letu 2011, vendar neuspešno. Nato so se neuspešni poskusi rubeža na istem naslovu opravljali še sedemkrat. Z vsakim neuspešnim poskusom rubeža so nastali izvršilni stroški, ki so se izplačali iz sredstev sodišča, njihova povrnitev pa se je naložila dolžniku. Ob določbah ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v skladu s katerimi mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in ob določbi 88. člena ZIZ, ki omejuje nepotrebno ponavljanje neuspešnih rubežev, bi se moralo sodišče prve stopnje pri naložitvi plačila nastalih izvršilnih stroškov dolžniku konkretneje opredeliti glede njihove potrebnosti.
zavrženje tožbe – prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj – sodno varstvo
Tožnik je izvedel za toženkino kršitev njegovih pravic iz delovnega razmerja, ker ga je brez pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavila iz obveznih zavarovanj, najkasneje takrat, ko se je kot brezposelna oseba prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje in vložil zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ker je tožbo, s katero je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vložil po izteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da dokazov ni mogla predložiti že prej, sodišču v nadaljevanju ni bilo potrebno ugotavljati drugega pogoja – ali so novi dokazi takšni, da bi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe za tožečo stranko.
izpodbijanje oporoke – razveljavitev oporoke – napake v obliki – pisna oporoka pred pričama – vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič – dokazni predlog – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
V paulijanski pravdi vrednost nepremičnine (prodaja katere nima pravdnega učinka proti upnici) ni pravno odločilno dejstvo. Toženka je dolžna tožnici dopustiti, da se poplača iz prodaje nepremične, kolikor je ta pač vredna.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka – zahteva dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – tek roka za opravičenje odložitve
Tek dvomesečnega roka za opravičitev zahteve za odložitev odločanja lahko teče neprekinjeno le ob predpostavki, da je sklep prvostopenjskega sodišča o dopolnitvi dolžnikove zahteve pravilen. Če ni pravilen (kot se je izkazalo v obravnavanem primeru, ko je bil sklep prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 22. 12. 2015 s sklepom pritožbenega sodišča Cst 97/2016 z dne 17. 2. 2016 zaradi napačnega poziva prvostopenjskega sodišča dolžniku o dopolnitvi zahteve razveljavljen), pa lahko pride do situacije, ko je rok iz četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 237. člena ZFPPIPPP glede na dvomesečni rok iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP presežen. V taki situaciji pa mora biti po presoji pritožbenega sodišča tek roka iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP za čas od začetka stečajnega postopka do izdaje pravilnega sklepa sodišča iz tretjega odstavka 236. ZFPPIPP zadržan.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – nadomestilo za uporabo skupnega stanovanja – načelo sorazmernosti – načelo pravičnosti
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072561
ZGD člen 258. OZ člen 165, 261, 262, 262/2, 352, 352/1. ZPP člen 17, 17/3, 32, 482, 482/1, 482/1-1. ZDR člen 182.
odškodninska odgovornost poslovodje – protipravnost – stvarna pristojnost – gospodarski spor – delovno razmerje – retencijska pravica – pridržna pravica – izvrševanje pridržne pravice – izjeme – kdaj zapade odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči
ZDR nima posebnih določb v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodij gospodarskih družb. Te določbe, ki so lex specialis, vsebuje ZGD in nanje se tožeča stranka izrecno sklicuje v trditveni podlagi obravnavane tožbe. To pomeni, da je temelj zahtevka v 258. členu ZGD - v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma v odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti (ki se po analogiji uporablja za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo).
Za vprašanje stvarne pristojnosti v tej zadevi ni bistveno, da je bil toženec zaposlen pri tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak je odločilno to, da je bil toženec poslovodja tožnice ter da mu tožnica očita, da v tej funkciji ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Upnik (smiselno toženec) zapadle in neizpolnjene terjatve si ne sme pomagati tako, da bi si protipravno prilastil dolžnikovo stvar in jo zadržal, dokler dolžnik ne plača svojih zapadlih obveznosti. Ravnanje toženca ob razrešitvi s funkcije direktorja oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče umestiti med izjeme, ki jih določa prvi odstavek 262. člena OZ, ne pa med primere iz 261. člena OZ, v katerih je izvrševanje retencijske pravice utemeljeno.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084800
ZVEtL člen 1, 7, 7/4, 30, 30/4, 30/6. SZ člen 9, 12, 12/3, 16. ZPN člen 7. ZOR člen 460.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – zemljišče za redno rabo stavbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočegazemljišča – dejanska etažna lastnina
Vprašanje, ali je bilo zemljišče, ki je bilo v lokacijskem ali drugem upravnem dovoljenju določeno kot zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, v času izdaje dovoljenj v lasti investitorjev (med katerimi je bila tudi prva nasprotna udeleženka) ali ne, na presojo obsega pripadajočega zemljišča na podlagi primarnega kriterija po četrtem odstavku 7. člena ZVEtL ne more vplivati.
Presoja dejanskih okoliščin, ki kažejo, da je do neizpolnitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi prišlo zaradi neupoštevnih subjektivnih razlogov v sferi obsojenca, in ne v posledici objektivnih okoliščin, zaradi česar je bila pogojna obsodba utemeljeno preklicana.
začetek stečajnega postopka – upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga – kvaliteta upnikove terjatve za presojo dolžnikove insolventnosti – litispendenca – pritožba dolžnika – pavšalne pritožbene navedbe dolžnika, da je trajneje likviden
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za presojo dolžnikove insolventnosti ni potrebno, da bi bila upnikova terjatev, ki se v okviru le-te upošteva, judikatna. V kolikor je sporna, se mora sodišče o njenem obstoju prepričati na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je takšen postopek izvedlo in na podlagi vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dvoma o obstoju posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom in obstoju dolga dolžnika do upnika v višini 211.291,00 EUR. Takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se pridružuje razlogom zanjo.
Pritožnikovo stališče, da je podana litispendenca, je zmotno. O litispendenci govorimo, kadar o istem zahtevku med istima strankama tečeta dve pravdi. V danem primeru pa se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem obstoja upnikove terjatve le v okviru presoje upnikove procesne legitimacije v tem postopku oziroma dolžnikove insolventnosti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sporna določba dejansko dva možna besedna pomena, v smislu tolmačenja pravdnih strank. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno jezikovno razlago besedila dopolnilo z iskanjem skupnega namena pogodbenih strank.
vročitev sodnih pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem pisanja in seznanitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – prejem fotokopije pisanj pri sodišču
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Že sama gramatikalna razlaga omenjene določbe nakazuje, da jo je možno upoštevati le v primeru, ko se naslovnik s pisanjem dejansko seznani in ga tudi prejme. ZPP namreč pri tem uporablja termin (prejme pisanje oziroma pisanje dejansko prejel), kar pomeni, da mora sodišče za prejem pisanja imeti zanesljiv dokaz. Kot dokaz sodišču, da je naslovnik prejel pisanje, pa lahko služi tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja, s katerim naslovnik potrjuje, da je določenega dne pri sodišču prve stopnje prejel fotokopijo določenega pisanja.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
zdravniška napaka – dokazovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – izvedenec – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – opustitev zaslišanja izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesne kršitve – pravica do izjave – izločitev izvedenca – zahteva za izločitev – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka
Ker je izvedensko mnenje ključno za odločitev o obstoju toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi zatrjevane napake pri zdravljenju, poleg tega pa so predmet mnenja kompleksna in zelo zahtevna vprašanja z ozkega strokovnega področja, o katerem so se različno izrekli ne le strokovnjaki, na mnenja katerih se pri zagovarjanju svojih stališč v pravdi opirata pravdni stranki, ampak je drugačno mnenje podala tudi izvedenka, ki je bila postavljena na poravnalnem naroku v tej pravdi, je bila z zavrnitvijo predloga tožnikov za zaslišanje izvedenke kršena pravica do izjave.
Četudi so tožniki na podlagi vsebine dokaznega sklepa mogli sklepati, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, niso bili seznanjeni z razlogi za opustitev zaslišanja. Poleg tega ni videti, da bi uveljavljanje procesne kršitve v dani situaciji moglo prispevati k drugačni odločitvi sodišča. Tožniki so na petindvajset minut trajajočem naroku ponovili in na kratko obrazložili svoj predlog za zaslišanje izvedenke, sodišče pa je predlog zavrnilo. Ni razumne podlage za zaključek, da bi pravna opredelitev zavrnitve predloga tožnikov pripomogla k drugačni odločitvi sodišča o predlogu, o katerem je tekla razprava na naroku tik pred tem. Neupoštevanje pritožbenih očitkov v zvezi s kršitvijo pravice do izjave bi v ugotovljenih okoliščinah pomenilo prevelik poseg v navedeno pravico.
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da zaključek sodbe, da je bil vzrok za poškodbo tožnikovo neznanje, nima podlage v dokaznem postopku. Ne da bi bile natančneje ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode, je enako verjeten tako zaključek, da je do nje prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je bilo posledica njegovega neznanja, kot tudi zaključek, da je do poškodovanja prišlo, čeprav je tožnik ravnal pravilno (v skladu s pravili, o katerih bi bil poučen na usposabljanju). Ob taki verjetnosti pa je zmoten zaključek, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060363
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3. ZUreP-1 člen 105, 105/2. ZPP člen 1.
odškodnina – manjvrednost nepremičnine zaradi razlastitve – škoda, ki presega običajne meje – pristojnost pravdnega sodišča
Če je zaradi izgradnje ceste sadno drevje na nepremičnini tožnikov zdaj res izpostavljeno večjemu onesnaženju, sama nepremičnina pa je izgubila svojo prejšnjo vrednost zaradi slabšega razgleda, oteženega dovoza ter povečanega hrupa in prahu s ceste, bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ lahko zahtevala plačilo za to zatrjevano škodo le, če presega običajne meje.