ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.
Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.
Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.
Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.
Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave o odpovedi dedovanju
Pozneje najdena zapuščina se med dediče (pritožnica to ni zaradi odpovedi dedovanju) razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085029
ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080119
SPZ člen 45, 45/4. ZTLR člen 28, 28/5. ZD člen 2, 214. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 286, 286/5, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedič – predmet dedovanja – sklep o dedovanju – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera dediča – družbena lastnina – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič postane dobroverni posestnik v trenutku uvedbe dedovanja tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, vendar le, če dedič tega ni vedel ali ni mogel vedeti.
Stališče o nedobrovernosti tožnika, da je bil njegov oče lastnik spornih stanovanj, sodba temelji na dejstvu, da je tožnik, ki je po uveljavitvi SZ dal vlogo za odkup stanovanj, slednji priložil stanovanjski pogodbi, ki ju je njegov oče sklenil s pravnim prednikom toženca.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
sklep o ugovoru tretjega – predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – pravni interes – rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe – vročitev sklepa dolžniku – razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/3, 39/4, 76, 76/1. ZIZ člen 49, 49/1, 83, 83/1, 84, 84/2.
odškodninska odgovornost izvršitelja – oprava izvršilnih dejanj – prodaja stvari – sporno lastništvo zarubljenih predmetov – ugovor tretjega – predlog za odlog izvršbe – skrbnost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka
Po seznanitvi s tem, da je sodišče zavrnilo tožničin ugovor, torej ni bilo več razloga, da bi ti tožničini ugovori zaustavili delo izvršitelja. To bi lahko pomenilo le kasnejše obvestilo sodišča, ki bi temeljilo na predlogu za odlog izvršbe. A zanesljiva je ugotovitev, da je sodišče toženca pozvalo k temu, da z dejanji počaka, že po opravljeni prodaji.
trditveno in dokazno breme - dokazne listine - računi - specifikacija računov - storitve - cena - količina - izpodbijanje dejstev, vsebovanih v računih - domneva priznanja nezanikanih dejstev - ugovarjanje računom - zasebna listina - načelo proste presoje dokazov - reklamacija - trditveno breme glede ugovorov
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. To sicer ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računom, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani, v obravnavanem primeru torej na strani tožene stranke.
Račun je poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP, kar je v konkretnem primeru tudi storilo ter se do ugovorov tožene stranke jasno, pravilno in razumljivo opredelilo. Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj zaradi odsotnosti reklamacije vtoževanih računov štelo, da je tožena stranka posamezne postavke po računih tudi priznala. Bistvo izpodbijane odločitve je namreč v tem, da tožena stranka ni zmogla trditvenega oziroma dokaznega bremena glede ugovorov, ki jih je postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080114
ZPP člen 7, 125a, 155, 212, 285, 286, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. ZD člen 29.
trditveno in dokazno breme – pavšalno prerekanje trditev – nedopustna pritožbena novota – prekluzija – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – darilo – odplačnost – posojilna pogodba – povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – odgovor na pritožbo – zastopanje več strank
Pritožba ne ponudi opravičljivih razlogov, zakaj ni brez svoje krivde dokazov predložila na prvem naroku za glavno obravnavo.
Toženkino trditev (o obstoju terjatve njene mame do zapustnika iz naslova neplačane preživnine) ni bilo treba dokazno podpreti, ker jim je tožnica nasprotovala le pavšalno, nekonkretizirano.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060292
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka – smrt stranke po poteku roka za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo – skupno premoženje zakoncev – deleži zakoncev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – razlika v vrednosti hiše pred in po obnovi – črna gradnja – strošek legalizacije nepremičnine – materialno procesno vodstvo – sprememba nahajališča delnic
Razlika v vrednosti hiše pred začetkom obnove in po obnovi predstavlja skupno premoženje.
Prvo sodišče je napačno zmanjšalo vrednost nepremičnine na račun dejstva, da je bila hiša obnovljena brez gradbenega dovoljenja. Tržna vrednost nepremičnine bi bila manjša zaradi nelegalne gradnje le v primeru, da bi se nepremičnina prodajala ali bi bil v teku postopek legalizacije. Dejansko bo (ali tudi ne) vprašanje sporne gradnje aktualno kasneje, pri eventuelni prodaji. Povedano pomeni, da je prvo sodišče strošek, ki bo nastal, če bo sprožen postopek legalizacije objekta, upoštevalo neutemeljeno (preuranjeno).
Slediti je pritožbi, da je sodišče zahtevek na ugotovitev, da so delnice X skupno premoženje, zavrnilo neupravičeno, in to iz razloga, da tožnica zahtevka ni ustrezno prilagodila (delnice niso več na KDD, ampak na računu pri F. F. d.d.). Po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče moralo tožnico opozoriti na napačno formulacijo zahtevka ali pa le odločiti, da v skupno premoženje sodi tudi 200 delnic X, brez navedbe, kje se te nahajajo.
razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - izterjava terjatev
Izterjava terjatev stečajnega dolžnika je ena izmed glavnih nalog upravitelja. Upravitelj je zato terjatve dolžnika dolžan izterjevati, ne glede na to, v kakšnem razmerju je stečajni dolžnik s svojimi dolžniki. Pri tem prosto izbira sredstva, ki so mu na razpolago za čim hitrejšo izterjavo terjatev. Med drugim se lahko posluži tudi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom.
Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0079606
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0077531
ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.