• Najdi
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 888/2016
    31.8.2016
    DEDNO PRAVO
    VSL0085074
    ZD člen 133, 138, 138/1, 221, 221/1.
    dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave o odpovedi dedovanju
    Pozneje najdena zapuščina se med dediče (pritožnica to ni zaradi odpovedi dedovanju) razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
  • 2.
    VSL sodba I Cpg 478/2015
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085550
    OZ člen 168, 168/1.
    izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – variabilni stroški – fiksni stroški – izgubljeni prihodek
    Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.

    Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
  • 3.
    VSL sodba in sklep I Cp 758/2016
    31.8.2016
    USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
    VSL0080131
    URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
    lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
    Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
  • 4.
    VSL sodba I Cpg 1782/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075367
    ZPP člen 7, 252, 252/1, 286, 286/1, 286/4.
    izvedenec – razpravno načelo – v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo – prekluzija – procesna skrbnost stranke – dokazna tema – odgovornost strank pri zbiranju procesnega gradiva – spoznavno območje – spoznavna sfera
    S strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da poškodba ni nastala na zatrjevan način, predstavlja v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo. Stranka, ki se v postopku kasneje sklicuje na takšno dejstvo, zadosti trditvenemu bremenu, vendar pa mora to storiti skladno z omejitvami, ki jih določa 286. člen ZPP.

    Tožena stranka se je nedvomno zavedala možnosti, da poškodba na zavarovanem predmetu ni nastala na zatrjevan način, pa tem trditvam tožeče stranke ni obrazloženo oporekala niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe dokazov. Okoliščine, pomembne za pripravo obrambe v konkretnem postopku, toženi stranki torej niso bile neznane niti niso bile izven njenega spoznavnega območja. Tožena stranka bi tako ustrezno procesno gradivo ob zadostni skrbnosti lahko predložila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa je svojo dolžno procesno skrbnost opustila, so njeni ugovori glede načina nastanka poškodbe na zavarovanem predmetu prepozni.
  • 5.
    VSL sklep I Ip 2570/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052794
    ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
    vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
    Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
  • 6.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1706/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085554
    ZPP člen 243. OZ člen 190, 642, 642/2, 729, 737, 747.
    izvedensko mnenje – odstop od izvedenskega mnenja – obstoj pravnega temelja – neupravičena pridobitev – plačilo stroškov skladiščenja – podjemna pogodba – skladiščna pogodba – shranjevalna pogodba – odplačen namen
    Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.

    Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.

    Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika

    je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.

    Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski

    subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
  • 7.
    VSL sodba I Cpg 918/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0075366
    ZFPPIPP člen 60, 60/4. ZPP člen 157, 316, 316/1.
    stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
    V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

    Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
  • 8.
    VSL sklep II Cp 1114/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0084788
    ZNP člen 9.
    delitev stvari v solastnini – predmet delitve – spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prekinitev postopka
    Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5.
  • 9.
    VSL sklep I Cp 1365/2016
    31.8.2016
    SODNE TAKSE– CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085025
    ZST-1 člen 6b, 6c.
    nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
    Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
  • 10.
    VSL sklep II Cp 1586/2016
    31.8.2016
    USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084796
    ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
    zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
    Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
  • 11.
    VSL sodba VI Kp 17985/2016
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086222
    KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
    odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
    Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.
  • 12.
    VSL sklep I Cp 1255/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0084536
    SPZ člen 25, 30.
    tožba zaradi motenja posesti – izguba posesti – opustitev posesti
    Dejstva, da je zaradi toženčevega nasprotovanja tožnik posest izvajal defenzivno, se izogibal spopadom, ni izvajal piknikov, ni mogoče okvalificirati kot opustitve posesti. V takih okoliščinah, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati posesti, se posest ne izgubi.
  • 13.
    VSL sklep II Ip 2225/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0077531
    ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
    izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
    ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
  • 14.
    VSL sodba II Cp 1270/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085068
    OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
    protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
    Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica

    , pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
  • 15.
    VSL sodba I Cpg 1599/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085502
    OZ člen 5, 240, 247, 250, 625, 625/3, 626, 626/1, 626/3.
    podjemna pogodba – sprememba naročila med izvajanjem pogodbe – pojasnilna dolžnost – načelo vestnosti in poštenja – pogodbena kazen – razbremenitev odgovornosti za zamudo
    V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je ravnanje tožene stranke, ko je na eni strani vedela za potrebo po drugačni tehnični izvedbi projekta, na drugi strani pa vztrajala pri prvotni izvedbi naročila ter „čakala“ na podpis zapisnika oziroma pisno spremembo pogodbe.

    Tožena stranka bi se lahko obrnila na tožečo stranko, jo opozorila na opisane okoliščine oziroma na pomanjkljivost njenega (pisnega) naročila ter nato ravnala skladno s tako dogovorjenim. Ob tem ni zanemarljivo, da je zakonska obveznost podjemnika, da naročnika opozori na okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
  • 16.
    VSL sodba II Cp 1048/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084821
    ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 164, 164/1, 168, 168/3. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-2.
    male avtorske pravice – kolektivna organizacija za zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – društvo – izvajanje nadzora – zahtevek za povrnitev stroškov zaradi odkrivanja kršitev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum – exceptio illegalis – pristojnost
    Društvo je zavezanec po ZPreZP-1 samo, če opravlja pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo, sicer pa ne. Breme dokazovanja je na tožeči stranki.
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 932/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0081224
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 112, 112/2, 139, 139/6.
    vročanje – sprememba poslovnega naslova – dejanski prejem pisanja – pravočasnost pritožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
    ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
  • 18.
    VSL sklep IV Ip 2608/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0077538
    ZIZ člen 42, 42/2, 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4.
    sklep o ugovoru tretjega – predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – pravni interes – rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe – vročitev sklepa dolžniku – razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
    Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.
  • 19.
    VSL sodba I Cpg 1573/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0078083
    URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
    zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
    Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.

    V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.

    Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.

    Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.

    Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.

    Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.

    Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.

    Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
  • 20.
    VSL sodba I Cpg 1580/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072564
    OZ člen 963, 963/1, 1013, 1016, 1016/2. ZM člen 16, 109. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 7, 7/2.
    subrogacija – menica – abstraktnost menične zaveze – ugovori iz temeljnega posla – poroštvo – bodoča obveznost – določnost poroštvene izjave – materialno procesno vodstvo – poslovna skrivnost – povrnitev potnih stroškov
    Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.

    Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.

    Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>