Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/3, 39/4, 76, 76/1. ZIZ člen 49, 49/1, 83, 83/1, 84, 84/2.
odškodninska odgovornost izvršitelja – oprava izvršilnih dejanj – prodaja stvari – sporno lastništvo zarubljenih predmetov – ugovor tretjega – predlog za odlog izvršbe – skrbnost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka
Po seznanitvi s tem, da je sodišče zavrnilo tožničin ugovor, torej ni bilo več razloga, da bi ti tožničini ugovori zaustavili delo izvršitelja. To bi lahko pomenilo le kasnejše obvestilo sodišča, ki bi temeljilo na predlogu za odlog izvršbe. A zanesljiva je ugotovitev, da je sodišče toženca pozvalo k temu, da z dejanji počaka, že po opravljeni prodaji.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje stranke – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnica ne nasprotuje ugotovi prvostopenjskega sodišča, da je v zadnjem tromesečju (marec, april in maj 2016) prejela plačo v višini 2.063,93 EUR neto mesečno. Pritožbeno sodišče soglaša, da tak gmotni položaj omogoča plačilo 195,00 EUR sodne takse in sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja, zaradi plačila ne bodo znatno zmanjšana.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
To pravilo temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije.
ZZZDR člen 105, 106, 129, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev stikov – določitev preživnine – bipolarna motnja – preteklo bolezensko stanje starša – začetek plačevanja preživnine
Kljub temu, da sta dva strokovnjaka (izvedenka psihološke stroke in izvedenec psihiater) v postopku ugotovila, da je toženka v celoti sposobna kvalitetno poskrbeti za otroka, tožnik ves čas izpostavlja njeno zdravstveno stanje ter ji očita, da za otroka ni sposobna skrbeti. Niz očitkov, ki jih je podal tekom postopka, se je izkazal za neutemeljenega.
predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka – nedovoljena pritožba dolžnika – zastopanje pravne osebe – upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka – predlaganje začetka stečajnega brez izvedbe postopka po 35. členu in naslednjih ZFPPIPP – pritožba družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti dolžnika – kontradiktornost šele v pritožbenem postopku – pravica do izjave
Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.
Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija.
premoženjska škoda – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – nepravilna izpolnitev zakupne pogodbe – vrtnarska pridelava na zakupljenem zemljišču – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde – zaslišanje sestavljalca izvenpravdnega mnenja – strokovni pomočnik ob zaslišanju sodnega izvedenca – postavitev novega izvedenca – odločitev o stroških postopka – potrebnost pripravljalnih vlog
Dokazno breme za višino nastale škode je na tožniku, ki mora izkazati, da bi na zakupljenih zemljiščih lahko ustvaril ustrezne pogoje za dosego dobička. To velja tudi glede namakanja.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik sploh ni izkazal, da bi opravil investicije v zakupljeno zemljišče z namakanjem in postavitvijo rastlinjakov, tudi o škodi zaradi opustitve te investicije, ki bi omogočala večji pridelek, ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022980
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074820
OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2. ZPP člen 8.
podjemna pogodba – notifikacija napak – rok za grajanje napak – oblika obvestila o napaki – dokazno breme
Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave o odpovedi dedovanju
Pozneje najdena zapuščina se med dediče (pritožnica to ni zaradi odpovedi dedovanju) razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.
Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.
Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.
Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.
Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.