izvedenec – razpravno načelo – v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo – prekluzija – procesna skrbnost stranke – dokazna tema – odgovornost strank pri zbiranju procesnega gradiva – spoznavno območje – spoznavna sfera
S strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da poškodba ni nastala na zatrjevan način, predstavlja v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo. Stranka, ki se v postopku kasneje sklicuje na takšno dejstvo, zadosti trditvenemu bremenu, vendar pa mora to storiti skladno z omejitvami, ki jih določa 286. člen ZPP.
Tožena stranka se je nedvomno zavedala možnosti, da poškodba na zavarovanem predmetu ni nastala na zatrjevan način, pa tem trditvam tožeče stranke ni obrazloženo oporekala niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe dokazov. Okoliščine, pomembne za pripravo obrambe v konkretnem postopku, toženi stranki torej niso bile neznane niti niso bile izven njenega spoznavnega območja. Tožena stranka bi tako ustrezno procesno gradivo ob zadostni skrbnosti lahko predložila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa je svojo dolžno procesno skrbnost opustila, so njeni ugovori glede načina nastanka poškodbe na zavarovanem predmetu prepozni.
družba z omejeno odgovornostjo – zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – sklep družbenikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 – lastni poslovni deleži – prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika
Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža. Zato se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež.
Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, pri d. o. o. ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.
Tožeča stranka je primarno vtoževala pogodbeno kazen po prvem odstavku 46. člena Dogovora v višini po 1.200,00 EUR, ki je določena za kršitev iz drugega odstavka 45. člena Dogovora. Tožeča stranka je namreč toženi stranki očitala kršitev iz 3. točke drugega odstavka 45. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena Dogovora. Kot je zatrjevala tožeča stranka in kot to izhaja iz določbe drugega odstavka 45. člena, ta določa pri katerih ravnanjih izvajalca se šteje, da gre za kršenje pravic zavarovanih oseb iz 3. točke prvega odstavka s ciljem pridobitništva, saj so v drugem odstavku 45. člena taksativno našteti primeri kršitev, v katerih se šteje, da je izvajalec ravnal s ciljem pridobitništva. V teh primerih, ko pravna norma šteje neko dejstvo za vnaprej dokazano velja, da to dejstvo (domnevo) na katero se sklicuje ena stranka, lahko druga stranka ovrže in navedeni Dogovor tega nikjer ne prepoveduje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da se v primeru drugega odstavka 45. člena Dogovora pridobitništvo domneva ter da je domnevo mogoče ovreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086222
KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.
ZASP člen 130, 145, 156, 156/4, 157e, 157e/1, 157e/1-3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – fonogrami – pravice proizvajalcev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – tarifa Zavoda IPF – začasna tarifa
Ker je bila tarifa določena že v T 2005, uporaba Začasne tarife Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, torej ne pride v poštev.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
dovoljenost pritožbe - subjekt vpisa - pravica udeleženca - na zakonu temelječ interes - zakoniti zastopnik predlagatelja vpisa - pravni interes za pritožbo - ekonomski interes
V pritožbenih razlogih je bil zatrjevan pravni interes nekdanjega predsednika uprave in ne pritožnika, to je člana združenja I. d. o. o. Pritožbe pa ni vložil nekdanji predsednik uprave, ampak član združenja. Slednji ni pojasnil, v čem bi bile prizadete njegove pravne koristi kot člana združenja. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati dejstvo, da je direktor pritožnika I. E., ki je kot družba z omejeno odgovornostjo samostojna pravna oseba, isti kot nekdanji predsednik uprave subjekta vpisa.
ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
zvin vratne hrbtenice – odlomek trnastega odrastka petega vratnega vretenca – udarnina glave – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega strahu je samo intenziven, dalj časa trajajoči strah, kadar pa je primarni strah kratkotrajen, je lahko podlaga za prisojo odškodnine samo v primerih, kadar je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/2.
izbris družbe brez likvidacije – predlog lastnika objekta – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – dopustni razlogi za ugovor
Glede na pritožbene trditve predlagatelja o neposlovanju F. B. v imenu subjekta vpisa na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali je vložnik ugovora verjetno izkazal, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Pri tem je ugotovilo, da dejstva poslovanja na tem naslovu v ugovoru sploh ni uveljavljal (navedel je le, da je na tem naslovu upravičen poslovati), tega dejstva pa tudi ni verjetno izkazal.
Tak ugovor pa je (ker ne vsebuje vseh pravnorelevantnih dejstev) materialnopravno toliko pomanjkljiv, da mu je zakon odrekel njegovo dopustnost in njegovo meritorno presojo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/1, 400/2.
osebni stečaj – pravni interes dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje velike tatvine – ovire za odpust obveznosti – zmotna uporaba materialnega prava – novela ZFPPIPP-G
Če sodišče ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora upoštevaje določilo drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih, kar je najdaljše preizkusno obdobje po določilih ZFPPIPP, potem ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
To pravilo temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – povečane potrebe otrok
Ob ugotovitvi, da so stroški preživljanja vseh treh otrok približno enaki in da otroci pri vsakem od staršev preživijo približno enako časa (pri čemer ima mati dva otroka v varstvu in vzgoji, oče pa enega) in ima oče nekoliko višje prejemke, je prav, da krije toženec nekoliko višji preživninski delež kot zakonita zastopnica tožnic.
Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
neplačevanje preživnine – trajajoče kaznivo dejanje – čas izvršitve – zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – priznanje krivde – modifikacija obtožnega predloga po sprejetem priznanju – prekoračitev obtožbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – znesek posebnega pogoja v pogojni obsodbi – premoženjskopravni zahtevek – izvršilni naslov – napotitev na pravdo
Pri kaznivem dejanju neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 gre za trajajoče kaznivo dejanje. Čas izvršitve oziroma dokončanja trajajočega kaznivega dejanja je trenutek, ko vzpostavljeno protipravno stanje preneha, šele takrat pa začne teči zastaranje kazenskega pregona.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega po obtožnem predlogu, ki je bil modificiran po že sprejetem priznanju krivde, je v modificiranem delu prekoračilo obtožbo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.