• Najdi
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba I Cpg 478/2015
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085550
    OZ člen 168, 168/1.
    izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – variabilni stroški – fiksni stroški – izgubljeni prihodek
    Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.

    Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
  • 2.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1706/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085554
    ZPP člen 243. OZ člen 190, 642, 642/2, 729, 737, 747.
    izvedensko mnenje – odstop od izvedenskega mnenja – obstoj pravnega temelja – neupravičena pridobitev – plačilo stroškov skladiščenja – podjemna pogodba – skladiščna pogodba – shranjevalna pogodba – odplačen namen
    Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.

    Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.

    Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika

    je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.

    Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski

    subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
  • 3.
    VSL sklep I Ip 2570/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052794
    ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
    vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
    Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
  • 4.
    VSL sodba VI Kp 42330/2015
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086142
    KZ-1 člen 91, 91/1, 194, 194/1. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-2, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-9, 372, 372-2, 372-3, 383, 383/1, 394, 394/1.
    neplačevanje preživnine – trajajoče kaznivo dejanje – čas izvršitve – zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – priznanje krivde – modifikacija obtožnega predloga po sprejetem priznanju – prekoračitev obtožbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – znesek posebnega pogoja v pogojni obsodbi – premoženjskopravni zahtevek – izvršilni naslov – napotitev na pravdo
    Pri kaznivem dejanju neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 gre za trajajoče kaznivo dejanje. Čas izvršitve oziroma dokončanja trajajočega kaznivega dejanja je trenutek, ko vzpostavljeno protipravno stanje preneha, šele takrat pa začne teči zastaranje kazenskega pregona.

    Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega po obtožnem predlogu, ki je bil modificiran po že sprejetem priznanju krivde, je v modificiranem delu prekoračilo obtožbo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
  • 5.
    VSL sodba II Cp 1414/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085030
    ZPP člen 254, 254/2, 254/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-4.
    premoženjska škoda – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – nepravilna izpolnitev zakupne pogodbe – vrtnarska pridelava na zakupljenem zemljišču – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde – zaslišanje sestavljalca izvenpravdnega mnenja – strokovni pomočnik ob zaslišanju sodnega izvedenca – postavitev novega izvedenca – odločitev o stroških postopka – potrebnost pripravljalnih vlog
    Dokazno breme za višino nastale škode je na tožniku, ki mora izkazati, da bi na zakupljenih zemljiščih lahko ustvaril ustrezne pogoje za dosego dobička. To velja tudi glede namakanja.

    Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik sploh ni izkazal, da bi opravil investicije v zakupljeno zemljišče z namakanjem in postavitvijo rastlinjakov, tudi o škodi zaradi opustitve te investicije, ki bi omogočala večji pridelek, ni mogoče govoriti.
  • 6.
    VSM sklep I Cpg 298/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSM0022980
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
    razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
    Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
  • 7.
    VSL sklep IV Cpg 702/2016
    31.8.2016
    SODNI REGISTER – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0073795
    ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
    zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
    Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
  • 8.
    VSL sodba I Cpg 918/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0075366
    ZFPPIPP člen 60, 60/4. ZPP člen 157, 316, 316/1.
    stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
    V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

    Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
  • 9.
    VSL sklep I Cpg 932/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0081224
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 112, 112/2, 139, 139/6.
    vročanje – sprememba poslovnega naslova – dejanski prejem pisanja – pravočasnost pritožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
    ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
  • 10.
    VSM sklep IV Kp 22414/2015
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0022985
    KZ-1 člen 196, 196/1.
    kršitev temeljnih pravic delavcev - neplačilo prispevkov za socialno varnost - izplačevanje neto plač delavcem
    Pri prispevkih za socialno varnost gre zgolj za del plače, katerega delavci, različno od preostalega dela, ne morejo neposredno razpolagati.
  • 11.
    VSL sodba V Cpg 901/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0079606
    URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
    pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
    Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
  • 12.
    VSK sklep I Kp 22726/2016
    31.8.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007029
    ZKP člen 199a, 201, 202.
    podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
    Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
  • 13.
    VSL sklep IV Cp 2084/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0085029
    ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
    predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
    Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 1381/2016
    31.8.2016
    DEDNO PRAVO
    VSL0084556
    ZD člen 133, 133/1.
    vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
    Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
  • 15.
    VSL sodba in sklep I Cp 758/2016
    31.8.2016
    USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
    VSL0080131
    URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
    lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
    Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
  • 16.
    VSL sodba I Cp 1080/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080119
    SPZ člen 45, 45/4. ZTLR člen 28, 28/5. ZD člen 2, 214. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 286, 286/5, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedič – predmet dedovanja – sklep o dedovanju – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera dediča – družbena lastnina – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Dedič postane dobroverni posestnik v trenutku uvedbe dedovanja tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, vendar le, če dedič tega ni vedel ali ni mogel vedeti.

    Stališče o nedobrovernosti tožnika, da je bil njegov oče lastnik spornih stanovanj, sodba temelji na dejstvu, da je tožnik, ki je po uveljavitvi SZ dal vlogo za odkup stanovanj, slednji priložil stanovanjski pogodbi, ki ju je njegov oče sklenil s pravnim prednikom toženca.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 1048/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084821
    ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 164, 164/1, 168, 168/3. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-2.
    male avtorske pravice – kolektivna organizacija za zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – društvo – izvajanje nadzora – zahtevek za povrnitev stroškov zaradi odkrivanja kršitev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum – exceptio illegalis – pristojnost
    Društvo je zavezanec po ZPreZP-1 samo, če opravlja pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo, sicer pa ne. Breme dokazovanja je na tožeči stranki.
  • 18.
    VSL sodba I Cpg 427/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073800
    OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
    zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
    V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.

    Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
  • 19.
    VSL sklep II Cpg 1773/2015
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0081216
    ZFPPIPP člen 172, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 273, 273/3, 273/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
    spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – factoring – subjektivni pogoj izpodbijanja – običajen način izpolnitve – običajna zamuda – sodbe ni mogoče preizkusiti – nasprotje v razlogih sodbe – drugi sodnik
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je „pravno naravo celovite transakcije, v kateri je sicer sodelovala tudi finančna institucija, z vidika sodelovanja tistih kompenzacijskih udeležencev, ki so imeli medsebojne neizpolnjene obveznosti iz vseupoštevajočega vidika, potrebno šteti za pravno dejanje verižnega pobota z elementi odstopa terjatve (faktoringa).“ Ni pa pojasnilo, kakšne medsebojne pravice in obveznosti so bile vzpostavljene v pogodbenem razmerju med toženo stranko in družbo A. d. o. o. in katere terjatve iz tega razmerja ter na kakšen način so se zapirale z verižno kompenzacijo. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Le-ta pa je podana tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je treba v konkretni zadevi plačilo z zamudo šteti kot običajen rok oziroma dogovorjeno daljši rok izpolnitve obveznosti. V izpodbijani sodbi namreč ni razlogov o tem, kakšna naj bi bila ta običajna zamuda.
  • 20.
    VSL Sklep Cst 549/2016
    31.8.2016
    PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00000268
    ZFPPIPP člen 49, 49/2, 125, 126, 127, 128, 142, 142/1, 142/1-1, 150, 153, 221e, 221e/3, 221e/3-2.. ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/2.
    začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pritožba proti sklepu - pravica do odgovora na pritožbo - vročitev pritožbe - načelo kontradiktornosti - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - čas uvedbe postopka - mikro družba - zloraba postopka prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - obstoj terjatev
    Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti je meritoren sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica do odgovora na pritožbo.

    Nastop pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave nima nobenega vpliva na čas uvedbe postopka, oz. povedano drugače, dejstvo, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastopijo dan kasneje, ne pomeni, da se šteje, da je bil postopek uveden naslednji dan po vložitvi predloga.

    Ker sta pritožnika navedla dovolj konkretnih dejstev, ki vzbujajo sum v verodostojnost terjatve največjega dolžnikovega upnika, ki bi sam lahko izglasoval poenostavljeno prisilno poravnavo; ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh sumov ni niti zanikal in se je skliceval le na zakon, ki sodišču ne dopušča preverjati terjatev, kar je očitno (vendar zmotno) razumel kot svojo pravico, da mu zakon pač omogoča "prijavljati" kakršnekoli, tudi fiktivne terjatve; ker v obravnavanem primeru tudi druga varovalka iz 2. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP objektivno ne nudi zadovoljivega varstva pred morebitno zlorabo, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine tudi v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi oškodovanja upnikov in za ta namen zahtevati od dolžnika, da izkaže obstoj spornih terjatev.
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>