ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.
Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.
Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.
Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.
Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.
Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
To pravilo temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije.
premoženjska škoda – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – nepravilna izpolnitev zakupne pogodbe – vrtnarska pridelava na zakupljenem zemljišču – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde – zaslišanje sestavljalca izvenpravdnega mnenja – strokovni pomočnik ob zaslišanju sodnega izvedenca – postavitev novega izvedenca – odločitev o stroških postopka – potrebnost pripravljalnih vlog
Dokazno breme za višino nastale škode je na tožniku, ki mora izkazati, da bi na zakupljenih zemljiščih lahko ustvaril ustrezne pogoje za dosego dobička. To velja tudi glede namakanja.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik sploh ni izkazal, da bi opravil investicije v zakupljeno zemljišče z namakanjem in postavitvijo rastlinjakov, tudi o škodi zaradi opustitve te investicije, ki bi omogočala večji pridelek, ni mogoče govoriti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje stranke – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnica ne nasprotuje ugotovi prvostopenjskega sodišča, da je v zadnjem tromesečju (marec, april in maj 2016) prejela plačo v višini 2.063,93 EUR neto mesečno. Pritožbeno sodišče soglaša, da tak gmotni položaj omogoča plačilo 195,00 EUR sodne takse in sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja, zaradi plačila ne bodo znatno zmanjšana.
priposestvovanje služnosti poti – širina poti – prekoračitev zahtevka – uporaba služnostne poti do preklica – dogovor o vzajemni uporabi poti – razširitev služnosti – kmetijski stroji
Do očitane prekoračitve zahtevka ni prišlo, saj pojem „kmetijski stroji“ vsebuje tudi traktorske priključke in prikolice.
Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081216
ZFPPIPP člen 172, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 273, 273/3, 273/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – factoring – subjektivni pogoj izpodbijanja – običajen način izpolnitve – običajna zamuda – sodbe ni mogoče preizkusiti – nasprotje v razlogih sodbe – drugi sodnik
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je „pravno naravo celovite transakcije, v kateri je sicer sodelovala tudi finančna institucija, z vidika sodelovanja tistih kompenzacijskih udeležencev, ki so imeli medsebojne neizpolnjene obveznosti iz vseupoštevajočega vidika, potrebno šteti za pravno dejanje verižnega pobota z elementi odstopa terjatve (faktoringa).“ Ni pa pojasnilo, kakšne medsebojne pravice in obveznosti so bile vzpostavljene v pogodbenem razmerju med toženo stranko in družbo A. d. o. o. in katere terjatve iz tega razmerja ter na kakšen način so se zapirale z verižno kompenzacijo. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Le-ta pa je podana tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je treba v konkretni zadevi plačilo z zamudo šteti kot običajen rok oziroma dogovorjeno daljši rok izpolnitve obveznosti. V izpodbijani sodbi namreč ni razlogov o tem, kakšna naj bi bila ta običajna zamuda.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pritožba proti sklepu - pravica do odgovora na pritožbo - vročitev pritožbe - načelo kontradiktornosti - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - čas uvedbe postopka - mikro družba - zloraba postopka prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - obstoj terjatev
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti je meritoren sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica do odgovora na pritožbo.
Nastop pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave nima nobenega vpliva na čas uvedbe postopka, oz. povedano drugače, dejstvo, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastopijo dan kasneje, ne pomeni, da se šteje, da je bil postopek uveden naslednji dan po vložitvi predloga.
Ker sta pritožnika navedla dovolj konkretnih dejstev, ki vzbujajo sum v verodostojnost terjatve največjega dolžnikovega upnika, ki bi sam lahko izglasoval poenostavljeno prisilno poravnavo; ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh sumov ni niti zanikal in se je skliceval le na zakon, ki sodišču ne dopušča preverjati terjatev, kar je očitno (vendar zmotno) razumel kot svojo pravico, da mu zakon pač omogoča "prijavljati" kakršnekoli, tudi fiktivne terjatve; ker v obravnavanem primeru tudi druga varovalka iz 2. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP objektivno ne nudi zadovoljivega varstva pred morebitno zlorabo, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine tudi v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi oškodovanja upnikov in za ta namen zahtevati od dolžnika, da izkaže obstoj spornih terjatev.
izvedenec – razpravno načelo – v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo – prekluzija – procesna skrbnost stranke – dokazna tema – odgovornost strank pri zbiranju procesnega gradiva – spoznavno območje – spoznavna sfera
S strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da poškodba ni nastala na zatrjevan način, predstavlja v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo. Stranka, ki se v postopku kasneje sklicuje na takšno dejstvo, zadosti trditvenemu bremenu, vendar pa mora to storiti skladno z omejitvami, ki jih določa 286. člen ZPP.
Tožena stranka se je nedvomno zavedala možnosti, da poškodba na zavarovanem predmetu ni nastala na zatrjevan način, pa tem trditvam tožeče stranke ni obrazloženo oporekala niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe dokazov. Okoliščine, pomembne za pripravo obrambe v konkretnem postopku, toženi stranki torej niso bile neznane niti niso bile izven njenega spoznavnega območja. Tožena stranka bi tako ustrezno procesno gradivo ob zadostni skrbnosti lahko predložila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa je svojo dolžno procesno skrbnost opustila, so njeni ugovori glede načina nastanka poškodbe na zavarovanem predmetu prepozni.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0079606
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060292
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka – smrt stranke po poteku roka za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo – skupno premoženje zakoncev – deleži zakoncev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – razlika v vrednosti hiše pred in po obnovi – črna gradnja – strošek legalizacije nepremičnine – materialno procesno vodstvo – sprememba nahajališča delnic
Razlika v vrednosti hiše pred začetkom obnove in po obnovi predstavlja skupno premoženje.
Prvo sodišče je napačno zmanjšalo vrednost nepremičnine na račun dejstva, da je bila hiša obnovljena brez gradbenega dovoljenja. Tržna vrednost nepremičnine bi bila manjša zaradi nelegalne gradnje le v primeru, da bi se nepremičnina prodajala ali bi bil v teku postopek legalizacije. Dejansko bo (ali tudi ne) vprašanje sporne gradnje aktualno kasneje, pri eventuelni prodaji. Povedano pomeni, da je prvo sodišče strošek, ki bo nastal, če bo sprožen postopek legalizacije objekta, upoštevalo neutemeljeno (preuranjeno).
Slediti je pritožbi, da je sodišče zahtevek na ugotovitev, da so delnice X skupno premoženje, zavrnilo neupravičeno, in to iz razloga, da tožnica zahtevka ni ustrezno prilagodila (delnice niso več na KDD, ampak na računu pri F. F. d.d.). Po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče moralo tožnico opozoriti na napačno formulacijo zahtevka ali pa le odločiti, da v skupno premoženje sodi tudi 200 delnic X, brez navedbe, kje se te nahajajo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0077531
ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085068
OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica
, pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
delitev stvari v solastnini – predmet delitve – spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prekinitev postopka
Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
OZ člen 5, 240, 247, 250, 625, 625/3, 626, 626/1, 626/3.
podjemna pogodba – sprememba naročila med izvajanjem pogodbe – pojasnilna dolžnost – načelo vestnosti in poštenja – pogodbena kazen – razbremenitev odgovornosti za zamudo
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je ravnanje tožene stranke, ko je na eni strani vedela za potrebo po drugačni tehnični izvedbi projekta, na drugi strani pa vztrajala pri prvotni izvedbi naročila ter „čakala“ na podpis zapisnika oziroma pisno spremembo pogodbe.
Tožena stranka bi se lahko obrnila na tožečo stranko, jo opozorila na opisane okoliščine oziroma na pomanjkljivost njenega (pisnega) naročila ter nato ravnala skladno s tako dogovorjenim. Ob tem ni zanemarljivo, da je zakonska obveznost podjemnika, da naročnika opozori na okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086222
KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.