• Najdi
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba I Cp 1854/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0085067
    ZTLR člen 28, 28/2, 29. SPZ člen 43.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – predmet priposestvovanja – dobroverna in zakonita posest – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – sklep o dedovanje – pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe
    Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da so bili tožnikovi pravni predniki dobroverni lastniški posestniki celotne nepremičnine. Toženka ne more izpodbiti dobre vere tožnika in njegovih pravnih prednikov s sklicevanjem na določila kupoprodajnih pogodb in sklepa o dedovanju ter s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 1255/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0084536
    SPZ člen 25, 30.
    tožba zaradi motenja posesti – izguba posesti – opustitev posesti
    Dejstva, da je zaradi toženčevega nasprotovanja tožnik posest izvajal defenzivno, se izogibal spopadom, ni izvajal piknikov, ni mogoče okvalificirati kot opustitve posesti. V takih okoliščinah, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati posesti, se posest ne izgubi.
  • 3.
    VSL sodba VI Kp 17985/2016
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086222
    KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
    odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
    Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.
  • 4.
    VSL sklep II Ip 2339/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077526
    ZIZ člen 38, 38/7.
    izvršilni stroški – pravočasnost priglasitve stroškov – takojšnja priglasitev stroškov
    Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
  • 5.
    VSL sodba I Cpg 427/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073800
    OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
    zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
    V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.

    Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
  • 6.
    VSL sodba II Cp 639/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060292
    ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev postopka – smrt stranke po poteku roka za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo – skupno premoženje zakoncev – deleži zakoncev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – razlika v vrednosti hiše pred in po obnovi – črna gradnja – strošek legalizacije nepremičnine – materialno procesno vodstvo – sprememba nahajališča delnic
    Razlika v vrednosti hiše pred začetkom obnove in po obnovi predstavlja skupno premoženje.

    Prvo sodišče je napačno zmanjšalo vrednost nepremičnine na račun dejstva, da je bila hiša obnovljena brez gradbenega dovoljenja. Tržna vrednost nepremičnine bi bila manjša zaradi nelegalne gradnje le v primeru, da bi se nepremičnina prodajala ali bi bil v teku postopek legalizacije. Dejansko bo (ali tudi ne) vprašanje sporne gradnje aktualno kasneje, pri eventuelni prodaji. Povedano pomeni, da je prvo sodišče strošek, ki bo nastal, če bo sprožen postopek legalizacije objekta, upoštevalo neutemeljeno (preuranjeno).

    Slediti je pritožbi, da je sodišče zahtevek na ugotovitev, da so delnice X skupno premoženje, zavrnilo neupravičeno, in to iz razloga, da tožnica zahtevka ni ustrezno prilagodila (delnice niso več na KDD, ampak na računu pri F. F. d.d.). Po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče moralo tožnico opozoriti na napačno formulacijo zahtevka ali pa le odločiti, da v skupno premoženje sodi tudi 200 delnic X, brez navedbe, kje se te nahajajo.
  • 7.
    VSL sodba V Cpg 901/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0079606
    URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
    pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
    Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
  • 8.
    VSL sodba I Cpg 1599/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085502
    OZ člen 5, 240, 247, 250, 625, 625/3, 626, 626/1, 626/3.
    podjemna pogodba – sprememba naročila med izvajanjem pogodbe – pojasnilna dolžnost – načelo vestnosti in poštenja – pogodbena kazen – razbremenitev odgovornosti za zamudo
    V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je ravnanje tožene stranke, ko je na eni strani vedela za potrebo po drugačni tehnični izvedbi projekta, na drugi strani pa vztrajala pri prvotni izvedbi naročila ter „čakala“ na podpis zapisnika oziroma pisno spremembo pogodbe.

    Tožena stranka bi se lahko obrnila na tožečo stranko, jo opozorila na opisane okoliščine oziroma na pomanjkljivost njenega (pisnega) naročila ter nato ravnala skladno s tako dogovorjenim. Ob tem ni zanemarljivo, da je zakonska obveznost podjemnika, da naročnika opozori na okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
  • 9.
    VSL sklep I Cp 1135/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0085044
    SPZ člen 70, 70/5.
    solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
    Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
  • 10.
    VSL sklep IV Cpg 702/2016
    31.8.2016
    SODNI REGISTER – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0073795
    ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
    zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
    Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
  • 11.
    VSL sodba I Cp 1208/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085042
    ZPP člen 199.
    pogodba o prevzemu terjatve – odstop terjatve v izterjavo namesto plačila dolga – fiktivnost pogodbe o prevzemu terjatve – stranska intervencija – intervencijski interes – pravni interes – ekonomski interes
    Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Sam ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje.
  • 12.
    VSL sklep IV Ip 2608/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0077538
    ZIZ člen 42, 42/2, 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4.
    sklep o ugovoru tretjega – predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – pravni interes – rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe – vročitev sklepa dolžniku – razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
    Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.
  • 13.
    VSL sklep II Cp 1498/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084531
    ZPP člen 158.
    delni umik tožbe – stroški postopka
    Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
  • 14.
    VSM sklep IV Kp 22414/2015
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0022985
    KZ-1 člen 196, 196/1.
    kršitev temeljnih pravic delavcev - neplačilo prispevkov za socialno varnost - izplačevanje neto plač delavcem
    Pri prispevkih za socialno varnost gre zgolj za del plače, katerega delavci, različno od preostalega dela, ne morejo neposredno razpolagati.
  • 15.
    VSL sklep IV Cpg 736/2016
    31.8.2016
    PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
    VSL0072571
    ZGD-1 člen 381, 383, 474, 474/3, 486, 500, 500/4, 502, 520, 520/6.
    družba z omejeno odgovornostjo – zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – sklep družbenikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 – lastni poslovni deleži – prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika
    Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža. Zato se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež.

    Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, pri d. o. o. ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.
  • 16.
    VSC sodba Cpg 144/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004447
    ZZVZZ člen 23.
    pogodbena kazen - pridobitništvo - izpodbijanje domneve - robotska operacija raka prostate - doplačilo zavarovancev
    Tožeča stranka je primarno vtoževala pogodbeno kazen po prvem odstavku 46. člena Dogovora v višini po 1.200,00 EUR, ki je določena za kršitev iz drugega odstavka 45. člena Dogovora. Tožeča stranka je namreč toženi stranki očitala kršitev iz 3. točke drugega odstavka 45. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena Dogovora. Kot je zatrjevala tožeča stranka in kot to izhaja iz določbe drugega odstavka 45. člena, ta določa pri katerih ravnanjih izvajalca se šteje, da gre za kršenje pravic zavarovanih oseb iz 3. točke prvega odstavka s ciljem pridobitništva, saj so v drugem odstavku 45. člena taksativno našteti primeri kršitev, v katerih se šteje, da je izvajalec ravnal s ciljem pridobitništva. V teh primerih, ko pravna norma šteje neko dejstvo za vnaprej dokazano velja, da to dejstvo (domnevo) na katero se sklicuje ena stranka, lahko druga stranka ovrže in navedeni Dogovor tega nikjer ne prepoveduje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da se v primeru drugega odstavka 45. člena Dogovora pridobitništvo domneva ter da je domnevo mogoče ovreči.
  • 17.
    VSL sklep I Cp 1108/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0084770
    ZVEtL člen 13, 16.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine – udeleženci – prijava udeležbe v postopku – upravnik
    Upravnik je formalni udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.
  • 18.
    VSL sodba IV Cp 1772/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0084826
    ZZZDR člen 132.
    zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – povečane potrebe otrok
    Ob ugotovitvi, da so stroški preživljanja vseh treh otrok približno enaki in da otroci pri vsakem od staršev preživijo približno enako časa (pri čemer ima mati dva otroka v varstvu in vzgoji, oče pa enega) in ima oče nekoliko višje prejemke, je prav, da krije toženec nekoliko višji preživninski delež kot zakonita zastopnica tožnic.
  • 19.
    VSL sodba IV Cp 2034/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085018
    ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 408.
    znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – višina preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek – štipendija – preiskovalno načelo
    Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
  • 20.
    VSL sklep II Cp 1616/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0085043
    SPZ člen 70, 70/4.
    delitev solastnine – civilna delitev – fizična delitev – fizična delitev s poplačilom razlik – vlaganja v stavbo – sprememba solastne stvari – izredno upravljanje – soglasje vseh solastnikov
    Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.
  • 1
  • od 21
  • >
  • >>