Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – povečane potrebe otrok
Ob ugotovitvi, da so stroški preživljanja vseh treh otrok približno enaki in da otroci pri vsakem od staršev preživijo približno enako časa (pri čemer ima mati dva otroka v varstvu in vzgoji, oče pa enega) in ima oče nekoliko višje prejemke, je prav, da krije toženec nekoliko višji preživninski delež kot zakonita zastopnica tožnic.
družba z omejeno odgovornostjo – zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – sklep družbenikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 – lastni poslovni deleži – prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika
Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža. Zato se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež.
Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, pri d. o. o. ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.
Tožeča stranka je primarno vtoževala pogodbeno kazen po prvem odstavku 46. člena Dogovora v višini po 1.200,00 EUR, ki je določena za kršitev iz drugega odstavka 45. člena Dogovora. Tožeča stranka je namreč toženi stranki očitala kršitev iz 3. točke drugega odstavka 45. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena Dogovora. Kot je zatrjevala tožeča stranka in kot to izhaja iz določbe drugega odstavka 45. člena, ta določa pri katerih ravnanjih izvajalca se šteje, da gre za kršenje pravic zavarovanih oseb iz 3. točke prvega odstavka s ciljem pridobitništva, saj so v drugem odstavku 45. člena taksativno našteti primeri kršitev, v katerih se šteje, da je izvajalec ravnal s ciljem pridobitništva. V teh primerih, ko pravna norma šteje neko dejstvo za vnaprej dokazano velja, da to dejstvo (domnevo) na katero se sklicuje ena stranka, lahko druga stranka ovrže in navedeni Dogovor tega nikjer ne prepoveduje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da se v primeru drugega odstavka 45. člena Dogovora pridobitništvo domneva ter da je domnevo mogoče ovreči.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0077531
ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085068
OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica
, pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/3, 39/4, 76, 76/1. ZIZ člen 49, 49/1, 83, 83/1, 84, 84/2.
odškodninska odgovornost izvršitelja – oprava izvršilnih dejanj – prodaja stvari – sporno lastništvo zarubljenih predmetov – ugovor tretjega – predlog za odlog izvršbe – skrbnost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka
Po seznanitvi s tem, da je sodišče zavrnilo tožničin ugovor, torej ni bilo več razloga, da bi ti tožničini ugovori zaustavili delo izvršitelja. To bi lahko pomenilo le kasnejše obvestilo sodišča, ki bi temeljilo na predlogu za odlog izvršbe. A zanesljiva je ugotovitev, da je sodišče toženca pozvalo k temu, da z dejanji počaka, že po opravljeni prodaji.
priposestvovanje služnosti poti – širina poti – prekoračitev zahtevka – uporaba služnostne poti do preklica – dogovor o vzajemni uporabi poti – razširitev služnosti – kmetijski stroji
Do očitane prekoračitve zahtevka ni prišlo, saj pojem „kmetijski stroji“ vsebuje tudi traktorske priključke in prikolice.
Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081216
ZFPPIPP člen 172, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 273, 273/3, 273/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – factoring – subjektivni pogoj izpodbijanja – običajen način izpolnitve – običajna zamuda – sodbe ni mogoče preizkusiti – nasprotje v razlogih sodbe – drugi sodnik
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je „pravno naravo celovite transakcije, v kateri je sicer sodelovala tudi finančna institucija, z vidika sodelovanja tistih kompenzacijskih udeležencev, ki so imeli medsebojne neizpolnjene obveznosti iz vseupoštevajočega vidika, potrebno šteti za pravno dejanje verižnega pobota z elementi odstopa terjatve (faktoringa).“ Ni pa pojasnilo, kakšne medsebojne pravice in obveznosti so bile vzpostavljene v pogodbenem razmerju med toženo stranko in družbo A. d. o. o. in katere terjatve iz tega razmerja ter na kakšen način so se zapirale z verižno kompenzacijo. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Le-ta pa je podana tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je treba v konkretni zadevi plačilo z zamudo šteti kot običajen rok oziroma dogovorjeno daljši rok izpolnitve obveznosti. V izpodbijani sodbi namreč ni razlogov o tem, kakšna naj bi bila ta običajna zamuda.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pritožba proti sklepu - pravica do odgovora na pritožbo - vročitev pritožbe - načelo kontradiktornosti - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - čas uvedbe postopka - mikro družba - zloraba postopka prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - obstoj terjatev
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti je meritoren sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica do odgovora na pritožbo.
Nastop pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave nima nobenega vpliva na čas uvedbe postopka, oz. povedano drugače, dejstvo, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastopijo dan kasneje, ne pomeni, da se šteje, da je bil postopek uveden naslednji dan po vložitvi predloga.
Ker sta pritožnika navedla dovolj konkretnih dejstev, ki vzbujajo sum v verodostojnost terjatve največjega dolžnikovega upnika, ki bi sam lahko izglasoval poenostavljeno prisilno poravnavo; ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh sumov ni niti zanikal in se je skliceval le na zakon, ki sodišču ne dopušča preverjati terjatev, kar je očitno (vendar zmotno) razumel kot svojo pravico, da mu zakon pač omogoča "prijavljati" kakršnekoli, tudi fiktivne terjatve; ker v obravnavanem primeru tudi druga varovalka iz 2. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP objektivno ne nudi zadovoljivega varstva pred morebitno zlorabo, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine tudi v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi oškodovanja upnikov in za ta namen zahtevati od dolžnika, da izkaže obstoj spornih terjatev.
delitev solastnine – civilna delitev – fizična delitev – fizična delitev s poplačilom razlik – vlaganja v stavbo – sprememba solastne stvari – izredno upravljanje – soglasje vseh solastnikov
Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.
ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.
Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.
Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.
Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.
Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.
Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074820
OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2. ZPP člen 8.
podjemna pogodba – notifikacija napak – rok za grajanje napak – oblika obvestila o napaki – dokazno breme
Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.
kršitev blagovne znamke – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – figurativna blagovna znamka – uporaba znamke – razlikovalni znak – razlikovalni učinek – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Besedi imata tudi pri kombinaciji besed radio ROCK in ROCK radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zveze na trgu radijskih postaj zato ne more ustvariti nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed Radio in ROCK v figurativni znamki, tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti dve besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi toženki na trgu medijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalen učinek.
Ker beseda rock predstavlja le enega od elementov blagovne/storitvene znamke tožeče stranke, pritožbenemu stališču, iz katerega izhaja, da registrirani znamki hkrati varujeta tudi besedo rock, ni mogoče slediti. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži pritožbena navedba, da poslušalci zamenjujejo programe tožeče stranke in toženih strank.
SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – stroški obratovanja – stroški opominjanja in pozivov za plačilo prispevka v rezervni sklad – napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedopusten pritožbeni razlog – izvedba naroka
Navedbe tožene stranke o dokaznem bremenu, ki naj bi ga sodišče prve stopnje napačno uporabilo, predstavljajo uveljavljanje relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar v sporu majhne vrednosti ni dopustno.