ZZZDR člen 12, 51/1, 51/2. ZPP člen 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor nadpolovičnega deleža - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Pri ugotavljanju, ali obstoja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej. Med okoliščine, ključne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa uvrščata skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Pri tem je odločilno, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
OZ člen 41, 41/1. ZPP člen 254, 367, 367/1, 370, 370/3.
darilna pogodba - ničnost - tožba za ugotovitev ničnosti - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Odločilno je torej, da je bila tožnica ob sklepanju konkretnega pravnega posla sposobna razumeti njegove pravne posledice, upoštevajoč njegovo zahtevnost.
URS člen 22. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2, 64, 64/1-3, 64/1-4, 66, 80, 80/3-3. ZIntPK člen 13, 13/1, 13/5, 13/6, 13/7, 13/8, 45.
tožba po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavno pravico - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - odločanje po 45. ali 13. členu ZIntPK - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do seznanitve in odgovora na osnutek - procesna jamstva
Glede na vsebino nadzora (in predvsem zaključke, ki jih je v Zaključnem poročilu naredila tožena stranka) bi ta lahko temeljil le na določbah 13. člena ZIntPK.
Res ni med naštetimi v prvem odstavku 13. člena ZintPK tudi nadzora nad premoženjskim stanjem, vendar je glede na vsebino nadzora, vsebino Zaključnega poročila oziroma zaključke, ki jih je tožena stranka sprejela v njem, mogoče zaključiti, da je dejansko šlo za postopek, ki bi moral biti voden po 13. členu ZIntPK, saj iz Zaključnega poročila izhajajo zaključki o obstoju oziroma ugotovitvah večkratnih kršitev zakonskih obveznosti, obremenjenosti z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
Tožena stranka bi zato morala upoštevati vse določbe 13. člena ZIntPK ter tožnika seznaniti z ugotovitvami oziroma mu jih poslati v izjavo, in sicer ne glede na to, če temeljijo (tudi) na njegovih izjavah, ki jih je dal pred toženo stranko. Vsaki stranki mora biti dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage, da predlaga dokaze ter da se izjavi tudi o rezultatih dokazovanja. V ZIntPK pa je v 13. členu glede tega še strožja določba, ki izrecno določa, da tožena stranka pošlje osnutek načelnega mnenja oziroma ugotovitev o konkretnem primeru v izjasnitev. Sodelovanje stranke v postopku v fazi zbiranja gradiva s pojasnjevanjem glede posameznih vprašanj in eventualno predlaganje dokazov ne more nadomestiti tega, da se osnutek pošlje v izjasnitev, saj se stranka le tako lahko seznani z osnutkom konkretnih zaključkov in se do njih opredeli.
Tožnik je uveljavljal kršitev 22. člena Ustave RS, v katerem so vsebovana ustavna procesna jamstva, ne jamstvo pravilne vsebinske odločitve. Ker je torej enako varstvo pravic ustavna pravica procesnega značaja, je Vrhovno sodišče zgolj ugotovilo kršitev te pravice, ni pa posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, zato se do ugovorov glede ugotavljanja oziroma pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni opredeljevalo.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00020313
ZPP člen 67. URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 254, 254/3. ZZK-1 člen 87, 87/3, 89, 89/4.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na dražbi - pravice kupca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - nemožnost vpisa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - zastavna pravica - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - izvršljiv notarski zapis - učinki zaznambe - dopuščena revizija - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
Po cesiji ima prevzemnica nasproti dolžniku enake pravice, kot so jih imeli do odstopa terjatev nasproti njemu odstopniki (prvi odstavek 440. člena ZOR). Na vsebino obveznosti dolžnice pa ni vplival niti nadaljnji odstop terjatev toženi stranki. Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, so ohranile samostojno naravo. Gre za samostojne terjatve z različnimi datumi zapadlosti, različno obrestno mero, … Iz navedb tožene stranke in tudi iz dokumentov, ki izkazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko, zaradi česar je stališče izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti pogojev za pobot utemeljeno.
Upnik je od vložitve zahtevka za plačilo zapadlih neplačanih obresti upravičen do plačila procesnih obresti. Istočasno, če glavnica še ni bila plačana, pa je upravičen do obresti od glavne terjatve po takšni obrestni meri, po kakršni so te tekle do vložitve omenjenega zahtevka. Tožeči stranki namreč z vložitvijo zahtevka ni prenehalo obrestovanje glavne terjatve po tisti (pogodbeno dogovorjeni) obrestni meri (zamudnih obresti), po kateri se je ta obrestovala do trenutka vložitve zahtevka, zaradi česar ji od glavne terjatve še naprej tečejo obresti po enaki obrestni meri.
sklep skupščine - ničnost sklepa skupščine - razlogi za ničnost - nezdružljivost z bistvom družbe - varstvo upnikov - varstvo družbenikov - delitev družbe - izčlenitev - delitev z ustanovitvijo nove družbe - stvarni vložek - hčerinska družba
Ker je ničnost sklepa najhujša sankcija, presoja ničnosti sklepa ne more ostati zgolj na abstraktni ravni, temveč morajo biti razlogi za obstoj ničnosti podani (zatrjevani in ugotovljeni) na ravni konkretnega dejanskega stanja.
V primeru izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Za to vrsto izčlenitve se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delitvi z ustanovitvijo nove družbe. Bistvena razlika med izčlenitvijo ter drugima dvema oblikama delitve družb je v imetništvu delnic oziroma deležev novoustanovljene družbe. Pri izčlenitvi namreč ti pripadejo prenosni družbi (ustanoviteljici) kot pravni osebi, ne pa njenim delničarjem oziroma družbenikom. Posledično tudi ne pridejo v poštev tiste določbe ZGD-1 o delitvah družb, ki so namenjene predvsem varstvu delničarjev oziroma družbenikov prenosne družbe (zlasti na primer določbe o menjalnem razmerju in denarnem doplačilu ali denarni odpravnini, katerih cilj je zagotovitev ohranitve kapitalskih razmerij ali kompenzacija v primeru spremembe teh razmerij). Čeprav ima izčlenitev dejansko posledice v njihovi sferi (predvsem glede načina izvrševanja oblastništva nad izčlenjenim premoženjem, ki je bilo prej neposredno, v okviru njihovih korporacijskih pravic, medtem ko je po prenosu le še posredno, preko poslovodstva prenosne družbe), pa zakon ne predvideva posebnega (dodatnega) varstva njihovih pravic.
Tudi pri izčlenitvi kot obliki delitve družbe je varstvo družbenikov zagotovljeno predvsem prek njihove možnosti, da na skupščini z uresničevanjem svoje temeljne (korporacijske) pravice - pravice do glasovanja - vplivajo na sprejem odločitve o izčlenitvi.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
V primeru izvedene kritne prodaje je višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, treba nujno vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.
Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo.
Na izrek ukrepa v konkretnem primeru ne vpliva okoliščina, ali je prizadeta oseba v času vodenja postopka oziroma izdaje odločbe agencije imela oziroma ni imela veljavnega dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba razlagati in uporabljati tako, da je zagotovljen resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Tako kot za (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Sodišče zato ne nasprotuje tožničini tožbeni navedbi, da si stroka ni enotna in da je mogoče standarde razlagati tudi drugače, kot jih razlaga Agencija. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, po drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno, konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag oziroma uporaba katerih možnih metod je pravilna, pa je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov.
ara - vračilo are - predpogodba - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - kdaj začne zastaranje teči - vrnitev kupnine - kondikcija
Pravilno je stališče sodišč nižjih stopenj, da je bila funkcija are v utrditvi izpolnitve obveznosti po predpogodbi. Ta ni bila razvezana iz vzrokov na strani katere od predpogodbenih strank, ko bi imela predpogodbi zvesta stranka pravico obdržati aro oziroma zahtevati njeno vračilo. Nasprotno, predpogodba je bila s sklenitvijo glavne pogodbe realizirana, čeprav je kot kupka v glavni pogodbi nastopala druga stranka. Tožnica znesek neutemeljeno terja na podlagi določb glavne (prodajne) pogodbe (in ne predpogodbe) kot vračilo delnega plačila kupnine.
Določba 336. člena OZ je glede začetka teka zastaranja splošna in izrecno določa, da je mogoče s posebnimi pravili začetek teka zastaranja določiti drugače. Vendar pa se revidentka neutemeljeno sklicuje na 352. člen OZ, ki drugače določa začetek teka zastaranja odškodninskih terjatev. Vtoževana terjatev (za vračilo prvega dela kupnine) namreč ni odškodninska, temveč kondikcijska.
ZPP člen 3, 3/3-1, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2-6. ZFPPIPP člen 243, 243/2-1, 271. ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3, 278, 278/2.
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljeno razpolaganje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izbrisna tožba
Za nedovoljeno razpolaganje bi šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1 in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe za posamezen prekršek.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka
Prekršek je bil ugotovljen z osebno zaznava redarja, slednji pa je nato, zaradi dokazovanja svoje zaznave, avtomobil fotografiral. Določba tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 (ki izrecno govori o ugotovitvi prekrška s tehničnim sredstvom in ne morda o dokazih, ki so bili pridobljeni s tehničnimi sredstvi) zato v obravnavanem primeru ne bi smela biti uporabljena.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
ZDR-1 člen 12, 54, 56. ZJU člen 5, 54, 68, 71, 75, 75/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - obveznost izvedbe postopka javnega natečaja
ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, ki jih predvideva že ZDR-1. Ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU, temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se šteje, da je delavec oziroma javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR).
predlog za dopustitev revizije - sodne takse - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice - tek procesnega roka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Rok za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije se je iztekel med sodnimi počitnicami, predlagateljica pa je sodno takso plačala po sodnih počitnicah. Kljub temu je plačilo mogoče šteti za pravočasno, saj je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse (določen v prvem odstavku 34. člena Zakona o sodnih taksah) procesni rok, katerega tek se s sodnimi počitnicami prekine.
URS člen 158. ZMEPIZ člen 47, 47-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - matična evidenca - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj
Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela.
Ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
ZPP člen 22, 22/1, 25. ZIZ člen 45, 45/2, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča dogovor strank o krajevni pristojnosti spregledalo. Vendar pa sta se stranki imeli možnost na ta sklep, ki jima je bil obema vročen, pritožiti, pa tega nista storili. Toženkin ugovor krajevne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je zato prepozen.