zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo
Po določbi 2.tč. 202.čl. ZP se lahko zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, vloži zahteva za sodno varstvo, če je odgovorni osebi izrečena kazen nad 100.000,00 SIT.
V zahtevi za sodno varstvo v korist kaznovane pravne osebe se navaja, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v smislu 11.tč. 1.odst. 186.čl. ZP, te kršitve pa se z zahtevo za sodno varstvo ne more uveljavljati. Po navedenih določbah 203.čl. ZP z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zagovornik v zahtevi za sodno varstvo utemeljeno uveljavlja kršitev materialne določbe iz 3. točke 187. člena ZP, saj je v zadevi nastopilo absolutno zastaranje pregona, ker v roku največ dveh let od dneva, ko naj bi bili prekrški storjeni, ni bila izdana pravnomočna odločba.
ZUS člen 17, 17/1. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov člen 15.
zahteva za sodno varstvo - tožba v upravnem sporu - izvršitev upravnega akta
Tožba, vložena v upravnem sporu, po določilu 1. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu SFRJ, štev. 4/77 (enako določilo vsebuje tudi 1. odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu RS, štev. 50/97), namreč ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena.
Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsled dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).
Logična in sistematična razlaga kazenskih določb CZ pripeljeta do zaključka, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni v CZ uporabil pooblastilo iz 3. odstavka 25. člena ZP.
Zahtevo za sodno varstvo kot izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le zoper pravnomočno odločbo o prekršku, ob pogojih, določenih v 202. členu ZP.
Po določbi 2. točke 202. člena ZP je odločbo, izdano na drugi stopnji, mogoče z zahtevo za sodno varstvo izpodbijati, če je bila kaznovani odgovorni osebi izrečena denarna kazen nad 100.000,00 SIT.
ZP člen 207a, 222. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov člen 15, 15/2-4, 22.
zahteva za sodno varstvo - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Konec obratovalnega časa diskoteke kaznovane je bil ob petkih in sobotah tudi določen za 4. uro naslednjega dne in v tem pogledu usklajevanje po določbah 22. člena pravilnika ni bilo potrebno, s pravilnikom predpisani okvir obratovalnega časa za tovrstne lokale pa ni bil prekoračen.
Tudi če je bil kaznovani zaradi "dvojnih meril" tržne inšpekcije v opravičljivi pravni zmoti, s tem še ni izključena njegova odgovornost za storjeni prekršek (13. člen ZP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za sodno varstvo - kazen - dejansko stanje
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti kaznovani ali njegov zagovornik. 2) Z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati primernosti izrečene kazni in tudi ne uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zakon o prekrških zoper javni red in mir - dejansko stanje - pravica do obrambe - varstveni ukrep - odstranitev tujca iz države
Po 1. odstavku 40. člena ZP se sme varstveni ukrep tujca z ozemlja Republike Slovenije izreči tujcu, ki je storil prekršek, zaradi katerega bi bilo nezaželeno, da bi še naprej ostal v Republiki Sloveniji. Taka določba tudi ni v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki sicer v 1. odstavku določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja in svojega doma, ki pa v 2. odstavku določa, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom in je med drugim nujno, da se na tak način zavaruje tudi javna varnost, med drugim tudi nered ali pravice in svoboščine drugih ljudi.
Zakon o prekrških ne obvezuje organa, ki vodi postopek o prekršku, da bi moral vnaprej obveščati obdolženca in njegovega zagovornika o vseh procesnih dejanjih, ki jih namerava opraviti.
Iz uvodnega dela 126. člena Zakona o dohodnini izhaja, da prekršek iz 3. točke tega člena (kot tudi druge prekrške po tej zakonski določbi) lahko storita dva povsem različna subjekta, to je zavezanec -
posameznik in zavezanec v zvezi z opravljanjem dejavnosti, katerima sta tudi predpisani različni kazni.
ZP člen 57.ZUP člen 278, 286.ZVDK člen 12.ZIKS člen 2, 169, 179.
izvršitev varstvenega ukrepa
Če je rok dveh let (absolutno zastaranje) od pravnomočnosti odločbe o prekršku že potekel - tožeči stranki je bila izpodbijana odločba vročena dva dni za tem, ko je ta rok že potekel, ni pomembno, kolikokrat (enkrat ali večkrat) je bilo relativno zastaranje (eno leto od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna) pretrgano ali ustavljeno (57. člen ZP).
Uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določilu člena 203 Zakona o prekrških ne more biti razlog za zahtevo za sodno varstvo.
Zastaranje izvršitve ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja je moč ugotavljati le iz okoliščin, ki so navedene v upravnem spisu. Ker tožena stranka upravnih spisov ni poslala, je sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZUS izpodbijano odločbo odpravilo.
Drugostopenjsko odločbo o prekršku je po določbi 2. točke 202. člena zakona o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000 SIT.
Po 1. točki 202. člena zakona o prekrških ni dovoljena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - odvzem tuje valute.