povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - bodoča škoda - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Sodišči druge in prve stopnje sta obširno opisali področje zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar v tem okviru določb 200. in 203.
člena ZOR nista pravilno uporabili. Menili sta, da je odškodnina v znesku 9,000.000 SIT iz tega naslova primerna in da je ni mogoče zviševati. Revizijsko sodišče presoja nasprotno: mlademu in poprej bistremu mlademu človeku se je življenje ustavilo na točki, s katere so se življenjske perspektive bistveno zožile. Posledice škodnega dogodka so torej takšne, da so že na meji katastrofe, to pa terja ustrezno višje odškodovanje, kakor pa je določeno v izpodbijani sodbi.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so upravičene do denacionalizacije tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ne more biti njena pravna naslednica.
Koristoljubje kot podlaga za izrek stranske denarne kazni je odločilno dejstvo, na katerem temelji odločba o izreku takšne kazni (2. odstavek 36. člena KZ). Zato mora biti tudi to kot ostala odločilna dejstva, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in krivdo, ugotovljeno pravilno in popolno.
V primeru, ko koristoljubje ne predstavlja kvalifikatorne okoliščine, v opisu dejanja v obtožnem aktu te okoliščine ni potrebno posebej navajati.
ZZZDR-C člen 39.ZZZDR člen 106.ZUstS člen 44. ZUS člen 74.
stiki z otroki - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.
tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - tožba za varstvo služnostne pravice služnost hoje in vožnje - konfesorna tožba - imisije - nedovoljene imisije
Dejanska podlaga v tožbi je dopuščala le opredelitev, kot jo je naredilo pritožbeno sodišče, da je namreč toženka z naložitvijo tramov na svoji parceli ob vratih v žični ograji tožnici onemogočila prehod in prevoz skozi ta vrata (na sosednjo parcelo tožničine sestre in po njej naprej) do tožničine parcele. Zato je pravilna pravna kvalifikacija, da je toženka s takim ravnanjem tožnici onemogočila izvrševanje morebitne služnostne pravice hoje in voženj za potrebe svoje parcele. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi zahtevati varstvo služnostne pravice po 57. členu ZTLR in temu ustrezno opredeliti tožbeni zahtevek, ne pa varstvo lastninske pravice na svoji parceli po 42. členu ZTLR.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje
Ravnanje, ko je obsojenec s plosko roko udaril oškodovanko v obraz tako močno, da je padla po tleh, pri padcu pa dobila podplutbe v prsnem delu ter odrgnine desne nadlehti in podlehti, s čimer ji je povzročil fizično bolečino in močno čustveno razburjenost, je treba opredeliti kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
molk upravnega organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Da sodišče obravnava tožbo zaradi molka upravnega organa, morajo biti izpolnjene procesne predpostavke iz 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS, in sicer, da ni izdana odločba o strankini pritožbi v določenem roku, niti na nov strankin poziv v nadaljnjih sedmih dneh.
S tem ko je obsojenčev zagovornik predlagal, da se najprej preveri, ali so štirje tuji državljani še vedno na ozemlju Republike Slovenije in če so, da se jih neposredno zasliši in da se istočasno opravi prepoznava obdolženca, nato pa je bilo ugotovljeno, da so že zapustili ozemlje naše države, je odpadel pogoj za zaslišanje tujcev. Zagovornik na tem dokaznem predlogu ni vztrajal, tako da je bilo v soglasju s strankami prebrano njihovo zaslišanje. Zaradi tega sodišču ni bilo treba v sodbi obrazložiti, zakaj navedene priče niso bile zaslišane na glavni obravnavi.
Sodišče bi zaradi zahteve skrbnosti (8. člen ZPP zahteva vestno in skrbno presojo) moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezen dokaz in jih šele potem primerjati med seboj, vendar tega ni storilo.
Določbe 214. člena ZPP namreč ne prepoveduje dokazovanja nespornih dejstev, temveč le dopušča, da se ta ne dokazujejo.
Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi med njiju moralo biti porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je tožnik z med seboj trdno povezanimi posrednimi dokazi (s tožencem sta se sprla v lokalu, toženec ga je izvlekel iz lokala, isto noč je utrpel telesne poškodbe, izključena je možnost samopoškodbe) svoje trditve uspel dokazati za pretežno verjetne, vendar so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi. Po drugi strani pa je toženec, za katerega ima pravna usodnost sodne odločbe enak pomen in ki prav tako nosi dokazno breme, uspel zgolj zato, ker nihče ni videl (ali pa se ni več spomnil) pretepa. Ker dokazno tveganje zaradi izbire previsokega dokaznega standarda ni bilo enakomerno porazdeljeno, tožniku ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic, ki je tudi ustavno zagotovljena pravica (22. člen Ustave RS).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - poškodba hrbtenice
Če se zaradi izjemno hudih posledic telesnih poškodb posamezne oblike običajno relativno samostojnih nepremoženjskih škod tako prepletajo, da jih ni mogoče ločevati, se lahko prisodi enotna denarna odškodnina.
preložitev glavne obravnave - naknadno zdravniško opravičilo - sojenje v odsotnosti stranke
Opravičilo izostanka z glavne obravnave ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega potrdila: navedba, da se pacient ne more (ni sposoben) udeležiti obravnave na sodišču, je premalo, da bi se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti izostanka.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če stranka v tožbi izrecno zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, sodišče z vidika 22. člena Ustave RS nima podlage za sojenje na seji.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenske aktivnosti zaradi poškodbe, zdrobljen zlom leve nadlahtnice.
Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (tretji odstavek 902. člena ZOR, prvi odstavek 142. člena ZOR) in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police zato že po logiki stvari same ni mogoča.
Sporna klavzula v zavarovalni polici se glasi: "območje dejavnosti v SFRJ", vnešena pa je za natisnjenim besedilom: "kraj zavarovanja". Tak zapis kraja zavarovanja oziroma območja, za katerega velja zavarovalna pogodba, je jasen, zato ga je treba po določbi prvega odstavka 99. člena ZOR uporabiti tako, kot se glasi.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.