Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (tretji odstavek 902. člena ZOR, prvi odstavek 142. člena ZOR) in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police zato že po logiki stvari same ni mogoča.
Sporna klavzula v zavarovalni polici se glasi: "območje dejavnosti v SFRJ", vnešena pa je za natisnjenim besedilom: "kraj zavarovanja". Tak zapis kraja zavarovanja oziroma območja, za katerega velja zavarovalna pogodba, je jasen, zato ga je treba po določbi prvega odstavka 99. člena ZOR uporabiti tako, kot se glasi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne dokazne presoje odločilnih dejstev zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - pravnomočno končan kazenski postopek
Ker prvostopenjska sodba v času, ko je obtoženčeva zagovornica zoper njo vložila izredno pravno sredstvo, še ni bila pravnomočna, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če stranka v tožbi izrecno zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, sodišče z vidika 22. člena Ustave RS nima podlage za sojenje na seji.
Določbe 2. odstavka 439. člena ZKP ni bilo mogoče razlagati tako, da je tudi v primeru, ko obdolženec in njegov zagovornik s sodbo nista bila seznanjena, nastopila domneva, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, če pritožbe v osemdnevnem roku ni napovedal.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - bodoča škoda - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Sodišči druge in prve stopnje sta obširno opisali področje zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar v tem okviru določb 200. in 203.
člena ZOR nista pravilno uporabili. Menili sta, da je odškodnina v znesku 9,000.000 SIT iz tega naslova primerna in da je ni mogoče zviševati. Revizijsko sodišče presoja nasprotno: mlademu in poprej bistremu mlademu človeku se je življenje ustavilo na točki, s katere so se življenjske perspektive bistveno zožile. Posledice škodnega dogodka so torej takšne, da so že na meji katastrofe, to pa terja ustrezno višje odškodovanje, kakor pa je določeno v izpodbijani sodbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Posplošene trditve pravdne stranke, da se je kot odvetnik zameril mnogim sodnikom na določenem sodišču, ne predstavljajo podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sodišče bi zaradi zahteve skrbnosti (8. člen ZPP zahteva vestno in skrbno presojo) moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezen dokaz in jih šele potem primerjati med seboj, vendar tega ni storilo.
Določbe 214. člena ZPP namreč ne prepoveduje dokazovanja nespornih dejstev, temveč le dopušča, da se ta ne dokazujejo.
Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi med njiju moralo biti porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je tožnik z med seboj trdno povezanimi posrednimi dokazi (s tožencem sta se sprla v lokalu, toženec ga je izvlekel iz lokala, isto noč je utrpel telesne poškodbe, izključena je možnost samopoškodbe) svoje trditve uspel dokazati za pretežno verjetne, vendar so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi. Po drugi strani pa je toženec, za katerega ima pravna usodnost sodne odločbe enak pomen in ki prav tako nosi dokazno breme, uspel zgolj zato, ker nihče ni videl (ali pa se ni več spomnil) pretepa. Ker dokazno tveganje zaradi izbire previsokega dokaznega standarda ni bilo enakomerno porazdeljeno, tožniku ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic, ki je tudi ustavno zagotovljena pravica (22. člen Ustave RS).
ZPP člen 370, 370/3. SZ člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10, 40.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - imetništvo stanovanjske pravice - hišniško stanovanje - pravica začasne uporabe stanovanja
Dokazna ocena v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je tožnik pridobil stanovanjsko pravico (ki predstavlja predpostavko za možnost odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu) implicira dejansko vprašanje.
S tem ko je obsojenčev zagovornik predlagal, da se najprej preveri, ali so štirje tuji državljani še vedno na ozemlju Republike Slovenije in če so, da se jih neposredno zasliši in da se istočasno opravi prepoznava obdolženca, nato pa je bilo ugotovljeno, da so že zapustili ozemlje naše države, je odpadel pogoj za zaslišanje tujcev. Zagovornik na tem dokaznem predlogu ni vztrajal, tako da je bilo v soglasju s strankami prebrano njihovo zaslišanje. Zaradi tega sodišču ni bilo treba v sodbi obrazložiti, zakaj navedene priče niso bile zaslišane na glavni obravnavi.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje
Ravnanje, ko je obsojenec s plosko roko udaril oškodovanko v obraz tako močno, da je padla po tleh, pri padcu pa dobila podplutbe v prsnem delu ter odrgnine desne nadlehti in podlehti, s čimer ji je povzročil fizično bolečino in močno čustveno razburjenost, je treba opredeliti kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.ZUP člen 144, 221, 221/1, 221/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - ustna odločba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - povprečnina - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Zagovornikove navedbe, ko dvomi v zakonito delo inšpektorja, po svoji vsebini pomenijo le očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pritožbeno sodišče s tem, ko je v odločbi o stroških postopka navedlo le, da je pri odmeri povprečnine upoštevalo kriterije, navedene v 3. odstavku 92. člena ZKP, ni kršilo določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji dejanskih okoliščin, pomembnih za določitev višine povprečnine (premoženjske razmere na strani tistega, ki je stroške dolžan plačati), je namreč vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, razen če se te okoliščine po izreku sodbe spremenijo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22592
ZKP člen 39, 39-6, 218, 218/1, 374, 374/1, 420, 420/2, 445, 445/1.KZ člen 302, 302/3.ZPol člen 3.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo - izločitev sodnika - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - grdo ravnanje - policija - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje obvesti stranki o seji pritožbenega senata le, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari (1. odstavek 445. člena ZKP), ne glede na izraženo voljo strank.
Napačno je zagovornikovo stališče, da je z vklenitvijo obsojenca policija že opravila uradno dejanje v smislu 3. člena Zakona o policiji (Ur. l. RS št. 49/98) in da zato obsojenčevega kasnejšega "negodovanja oziroma neposlušnosti" ni mogoče opredeliti kot preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, saj ga je policija že obvladala.
Pojem grdega ravnanja se v primeru 3. odstavka 302. člena KZ presoja po enakih merilih, kot pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar pomeni, da je ta kvalifikatorna okoliščina podana, kadar gre za fizični napad storilca zoper uradno osebo, ki ima za posledico njeno fizično prizadetost.
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati izbire in odmere kazenske sankcije (razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP).
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so upravičene do denacionalizacije tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ne more biti njena pravna naslednica.
preložitev glavne obravnave - naknadno zdravniško opravičilo - sojenje v odsotnosti stranke
Opravičilo izostanka z glavne obravnave ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega potrdila: navedba, da se pacient ne more (ni sposoben) udeležiti obravnave na sodišču, je premalo, da bi se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti izostanka.