KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - obstoj utemeljenega suma - namen storilca
Sodišče prve stopnje je v okviru formalnega preizkusa obtožnega predloga neupravičeno s poizvedbami pri policijski postaji pridobilo dokumentacijo, ki jo je ob podaji izjave policiji predložil osumljenec.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja napačno presojalo na podlagi vsebinske ocene in dokaznega vrednotenja oškodovančeve kazenske ovadbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00080409
ZKolT člen 2, 2/1, 2/1-1, 4, 5, 28, 59. ZMZPP člen 49, 49/1, 55, 55/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 19. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 14. Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (2020) člen 3, 4, 4/2. Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (2020) preambula 8. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS člen 4, 4/1, 4/1-12.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - pristojnost za potrošniške pogodbe - pogodbeni dogovor o pristojnosti - dogovor o pristojnosti sodišča - ugovor dogovorjene pristojnosti - aktivna stvarna legitimacija - kolektivna tožba - posebni zastopnik za vložitev tožbe - organizacija potrošnikov - pridobitna dejavnost - interesi potrošnikov - pravice potrošnika - pasivna stvarna legitimacija - vpliv stalnega oziroma začasnega prebivališča tujca na določitev stvarno pristojnega organa za odločanje - tuja država - kraj škodnega dogodka - prenos direktive v pravni red - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije - pogoji za sprožitev postopka predhodnega odločanja - pogodba o depozitu - višina denarnih zneskov
Glede na določila Direktive (EU) 2020/1828 je povsem jasno, da lahko potrošnike v potrošniškem sporu zastopa pravna oseba in zato ni nujno, da je v potrošniškem sporu tožnik zgolj in le fizična oseba. Določila ZKolT pa niso v neskladju s pravili EU, saj je bila z omenjenim zakonom v pravni red RS prenesena Direktiva (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov.
Določba 17. člena Uredbe (EU) 1215/2012 ne omogoča razlage, po kateri bi bile pogodbe o upravljanju s premoženjem, pri katerih je naložbena dejavnost upravljalca usmerjena v špekulativne in tvegane naložbe, izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079593
ZKP člen 129a, 129a/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 86, 86/9, 241.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - subjektivne okoliščine storilca - teža kaznivega dejanja
Pri obsojencu so nastopile takšne okoliščine, ki kažejo, da mu je sedaj mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z delom v splošno korist ne bo zlorabil in tudi, da ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
Treba je poudariti, da tudi opravljanje dela v splošno korist v konkretnem primeru predstavlja sankcioniranje storjenih kaznivih dejanj, ki se glede na okoliščine konkretnega primera pokaže za koristno, in sicer tako za obsojenca kot tudi za družbo.
razžalitev - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija pravic
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje kolizijo obeh navedenih pravic pravilno razrešilo ter utemeljeno zaključilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni prestopil dopustne meje pravice do svobode izražanja ter ni nedopustno posegel v pravico zasebnega tožilca do časti in dobrega imena. Pravilno je v točkah 7 in 8 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so s strani obdolženca izrečene besede ("lažeš kot cigan in si za mene siromak") sicer objektivno žaljive, vendar pa je protipravnost njegovega ravnanja izključena na podlagi tretjega odstavka 158. člena KZ-1 (točke 9 do 12 izpodbijane sodbe). Kot je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je obdolženi tako žaljivo izrazil o zasebnem tožilcu pri obrambi svojih pravic in varstvu upravičenih koristi ter v resni kritiki ravnanja zasebnega tožilca kot predsednika Lovske družine Lendava (v nadaljevanju: društva), pa tega ni storil z namenom njegovega zaničevanja.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
Status stranke bi si bila pritožnica lahko brez nadaljnjega zagotovila s pravočasno prijavo terjatve (po 2. točki 385. člena ZFPPIPP), medtem ko je upnikov status stranke, ki je navezan na priznanje njegove terjatve (po 3. točki 385. člena ZFPPIPP), lahko odvisen od številnih pravnih dejstev, katerih nastopa ni mogoče zanesljivo časovno fiksirati (t. p. ni odvisen le od tu odsotnega preizkusa terjatev, temveč tudi od njihovega morebitnega prerekanja in morebitnih nadaljnjih pravd in njihovega izida). Ker mora stečajni postopek potekati hitro in skoncentrirano, je stvarno utemeljeno in očitno ni protiustavno, da si upnik lahko zagotovi status stranke s pravočasno prijavo terjatve, kasneje pa mu je ta priznan po možnosti (če in ko med postopkom postane zanesljivo, da je upnik).
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - pripravljalni narok - program vodenja postopka - prekluzija - pravočasnost vloge - prekluzija dokaznega predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - ponavljanje tožbenih navedb - pravica do izjave
Tožeča stranka se je s prejemom ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi seznanila s stališčem, da tožena stranka tožeči stranki ne dolguje ničesar več potem, ko je plačala zadnji obrok kupnine po pogodbi. Že takrat je bilo kot odločilno sporno dejstvo med strankama izpostavljeno vprašanje, na kateri podlagi naj bi tožeča stranka opravila sporno storitev za toženo stranko, v obdobju, ko nista bili več v pogodbenem odnosu. Tožeča stranka bi lahko takoj po prejemu ugovora, to je na prvem naroku za glavno obravnavo odgovorila na omenjene pravno odločilne trditve dolžnika (sedaj tožene stranke) v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar ni storila. Tožeča stranka niti ni pojasnila zakaj se brez svoje krivde ni mogla pravočasno opredeliti do navedb dolžnika (tožene stranke). Sodišče prve stopnje je torej pravilno štelo, da je bila njena tretja pripravljalna vloga vložena na drugem naroku za glavno obravnavo prepozna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089023
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 445. KZ-1 člen 48, 48/1, 323, 323/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2, 54, 54/1, 54/1-2, 98, 98/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - blanketna dispozicija - konkretizacija kršitev - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - pritožbena seja - obvestilo o seji pritožbenega senata - odmera kazni - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Dispozicija kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 je blanketne narave, zato zakonsko bit tega kaznivega dejanja dopolnjuje razlaga ustreznih predpisov o varnostni cestnega prometa, katerih kršitev spada v njegov dejanski stan.
Bistvo očitka kršitve prvega odstavka 98. člena ZPrCP je v tem, da obdolženec ni upošteval omejitev, prepovedi in obveznosti, izražene s prometno signalizacijo, in sicer bočnih ovir. Res je, da so bile bočne ovire postavljene tako, da je bilo med posamezne bočne ovire možno zapeljati z vozilom, kar pa še ne pomeni, da ima zagovornik prav, da obdolženec zgolj zato ni kršil prvega odstavka 98. člena ZPrCP. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati, zakaj so bile bočne ovire postavljene na cestišču. Bočne ovire v skladu s Pravilnikom označujejo mesto izvajanja del oziroma so postavljene v cestnem prometu, kjer je promet preusmerjen na desno oziroma levo, torej tam kjer velja poseben prometni režim. Glede na to, da je bila na obravnavanem cestišču oziroma voznem pasu pričakovana smer naravnost, je bilo lahko po presoji pritožbenega sodišča vsakemu povprečnemu vozniku jasno, da so bočne ovire fizično ločevale prometna pasova, po katerih poteka promet, in jim kot take onemogočale prehajanje na nasprotni smerni pas.
Zakon jasno določa, da se mora voznik pred vsako spremembo smeri vožnje s pogledom v vzvratna ogledala in pogledom prek rame ali kako drugače prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Obdolženčevo nenadno polkrožno obračanje brez dvoma pomeni spremembo smeri vožnje, zaradi česar je bil obdolženec zavezan ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZPrCP in se prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence.
Obdolženčeva protipredpisna vožnja bila tista, ki je ustvarila nevarno situacijo in je povzročila prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo. Po teoriji adekvatne vzročnosti je namreč treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru je prišlo do konkurence dveh nepravilnih ravnanj udeležencev v cestnem prometu, vendar je pri tem potrebno razčistiti, kdo je v obravnavanem primeru sploh povzročil nevarno prometno situacijo oziroma kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedni posledici. V obravnavanem primeru tako vprašanje prispevka D. D. izgubi pomen ob ugotovitvi, da je obdolženec izvedel nenaden, nepričakovan in neracionalen manever na cestišču, kjer je veljal poseben prometni režim in kjer so tudi drugi udeleženci pričakovali, da bodo vsi vozili v skladu s prometno signalizacijo, zlasti pa, da bi obdolženec lahko prometno nesrečo preprečil, če bi se pred polkrožnim obračanjem prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence in če bi spremembo smeri vožnje pravočasno in nedvoumno nakazal z utripalkami.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe - kazenske točke v cestnem prometu - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V skladu s tretjim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav za takšno situacijo gre v konkretnem primeru. Storilec je prekršek, za katerega mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 2181/2022 z dne 9. 5. 2024 izrečenih 7 kazenskih točk (kar je število kazenskih točk, pri katerem se na podlagi 26. člena ZPrCP vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), storil 17. 10. 2021, kar je še pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 21. 12. 2022, ta sankcija pa mu je bila pravnomočno izrečena 1. 6. 2024, kar je v času do poteka preizkusne dobe, ki je tekla od 12. 1. 2023 do 12. 9. 2024.
ZIZ člen 15, 29b. ZPP člen 339, 339/2-8, 365, 363-2, 366.
izvršba - izvršilni naslov - odlog plačila - dogovor o odlogu plačila - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovorne navedbe dolžnikov o dogovoru z upnikom o odlogu plačila (kar se šteje kot ugovorni razlog po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ) z navedbo, da je sledilo upniku, ki je kategorično zanikal sklenitev takšnega dogovora, zaradi česar je zavrnilo tudi dokazni predlog dolžnikov o zaslišanju strank, saj to ne bi privedlo do drugačnega zaključka sodišča prve stopnje, saj dolžnika kakšnega drugega dokaza v potrditev svojih navedb nista predložila oziroma predlagala. Posledično je zavrnilo ugovor dolžnikov kot neutemeljen. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dovoljeno.
Zavrnitev s strani dolžnikov predlaganih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve zadeve, v danem primeru predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - ugovor upnika - rok za ugovor - neplačilo predujma - ugovor se šteje za umaknjen
Določba četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, v kateri so navedeni razlogi za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je namenjena ugotavljanju obstoja premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se še lahko namenilo za razdelitev upnikom, pa se ni, ker je bila njegova vrednost ocenjena prenizko ali so bili stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko ali se sploh ni upoštevalo, ali pa je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Vse ugovore v tej smeri morajo upniki podati v ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in sicer v roku 15 dni od objave tega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081987
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - obteževalne okoliščine - vlaganje pravnih sredstev - direktni naklep - sprememba kazenske sankcije - znižanje kazni
Izpostavitev nevarnosti za življenje ali zdravje pomeni posebno obliko konkretne ogrozitve ter je njena posebnost v oceni, ali je z opisanim ravnanjem izkazano povečano tveganje za nastanek poškodbene posledice. Ne zadošča torej oddaljena hipotetična možnost nastanka poškodbe, pač pa gre za tveganje, da bo že v danih okoliščinah prišlo do poškodbe zavarovane dobrine ter je stopnja ogrozitve pogojena s celoto dejanskih okoliščin v posamičnem primeru.
Vlaganje pravnih sredstev ne more predstavljati obteževalne okoliščine. Takšnega na 25. členu Ustave Republike Slovenije temelječa ravnanja zagovornikov ni mogoče šteti kot okoliščine, ki bi lahko vplivala na odmero kazni, saj bi se v nasprotnem omejilo pravico obtožencev do pravnega sredstva.
Ravno tako je sodišče prve stopnje očitno kot obteževalno okoliščino upoštevalo, da je bilo dejanje storjeno z direktnim naklepom zaradi pridobitve premoženjske koristi na nezakonit način. Ker gre pri tem le za znake kaznivega dejanja, jih ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00081749
Zakon o dedovanju (1955) člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. OZ člen 546.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica prvič izrazila nezadovoljstvo glede izvrševanja pogodbe leta 2011, ko je na CSD potožila nad tem, da ji ne zagotavljajo dietne prehrane ali pa vsaj prehrambenih artiklov, da bi si lahko sama skuhala, da je ne vabijo k večerji, najbolj pa jo moti soba v kletnem prostoru, ki je temna in ima samo majhno okno in v kateri je vlaga, vse je v betonu in ploščicah in je neprimerno za bivanje. Pritožbeno ni izpodbijano, da sta ji toženca, potem ko jima je zapisnik predočila, v skladu z dogovorom uredila nove bivalne prostore, in sicer sta preuredila garažo in v njej uredila večjo sobo (24 m2) z dvema večjima oknoma in laminatom, kuhinja in kopalnica pa sta ostali isti kot prej. Sodišče prve stopnje je, glede na fotografije v spisu, upravičeno ocenilo, da so bivalni prostori, ki so bili namenjeni tožnici od leta 2011 dalje, vidni na fotografijah B16-B18, primerni in si nikakor ne zaslužijo naziva "grobnica ali bunker", kot jih označuje tožnica. Glede na to, da sta toženca zgradila novo hišo, v kateri sta skupaj živela s tožnico, in se toženka s Pogodbo ni zavezala obnoviti stare hiše, ni relevantno, v kakšnem stanju je stara hiša, zato ni utemeljen očitek, da se sodišče ni opredelilo do fotografij, iz katerih izhaja, da hiša propada.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - plačilo polovičnega zneska globe - razlaga zakona
Ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.
materialni položaj - socialna ogroženost - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
krajevna pristojnost - protipravno vznemirjanje - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - izključna krajevna pristojnost - zaščita pred vznemirjanjem
V primeru spora zaradi varstva stvarne pravice gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, zato je treba uporabiti prvi odstavek 57. člena ZPP.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - konfliktnost med starši - stiki v korist otroka - prisotnost tretje osebe ob stiku
Odločitev, da stiki mladoletnih otrok z očetom potekajo dvakrat tedensko po tri ure v materini prisotnosti, ni ustrezna. Od sklenitve začasne poravnave so se okoliščine spremenile. Nerazrešeni odnosi med staršema in neustrezna komunikacija povečujejo možnosti nastajanja konfliktov in za otroke predstavljajo dodatno obremenitev. Takšni stiki otrokom ne morejo biti v korist.
ZIZ člen 15, 29b. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 365, 365-2, 366.
izvršba - verodostojna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - osebno vročanje - zanikanje prejema - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - izpodbijanje zakonske domneve - vročanje sodnih pisanj - ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Dolžnica zgolj z dokazno nepodprtimi navedbami, da plačilnega naloga ni prevzela, ker je ni bilo doma, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
URS člen 23, 33, 125, 156. ZKP člen 144, 144/1, 196, 196/1, 361, 361/4.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - vračilo varščine - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - presoja ustavnosti - pravna praznina - pravica do zasebne lastnine
Zakon o kazenskem postopku nima posebnih določb o predlogu za odpravo varščine, vendar to ne pomeni, da je zaradi tega ZKP protiustaven in da mora pritožbeno sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, kot to določa 156. člen Ustave.
Pravica do vložitve predloga za vračilo varščine v ZKP ni izrecno izključena, zato je treba pri odločanju o dovoljenosti vložitve takega predloga presojati, ali ima oseba, ki je dala varščino pravni interes za vložitev predloga. Pritožnica, ki je dala varščino ima očitno pravni interes, da se ji varščina vrne, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev, zato ne sme biti omejena v pravici do dostopa do sodišča. Glede na to, da je Ustavno sodišče sprejelo stališče v procesni literaturi, da je odstop od varščine mogoč v vsaki fazi postopka in da zanj (celo) ni treba navesti razlogov, kot že zgoraj navedeno, je logično, da ima oseba, ki je dala varščino tudi pravico podati predlog za vračilo varščine z utemeljitvijo, da je varščina prenehala, ker je odpadel priporni razlog begosumnosti pri obtožencu in varščina ni več sorazmeren ukrep.
Ustavnoskladna razlaga določb o varščini po ZKP, kolikor se nanaša na upravičenca za vložitev predloga za vračilo varščine torej je, da ima tisti, ki varščino da, pravico vložiti tak predlog in o tem mora sodišče meritorno odločiti. Razlaga sodišča prve stopnje, da pritožnica ni upravičena oseba za vložitev predloga za odpravo in vračilo varščine ni ustavnoskladna, ker je v nasprotju s 23. členom Ustave RS, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve o posameznikovi pravici (tako tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), ki vključuje pravico do dostopa do sodišča, to je pravico, da oseba, ki ima pravni interes sproži postopek pred sodiščem.
ZPP člen 165, 165/3, 183, 287, 287/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355. SPZ člen 217, 222.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - dostopna pot - pravica do sodnega varstva lastninske pravice - prenehanje služnostne pravice - pogoji za prenehanje služnosti - sprememba okoliščin - dejansko izvrševanje služnosti - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - objektivna korist - aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča - nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari - ekonomski interes - pravno relevantna dejstva - zavrnjeni dokazi - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - vsebina dokaznega sklepa - obrazloženost dokaznega sklepa - obrazloženost zavrnitve dokazov - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - priposestvovanje služnostne pravice - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - eventualna nasprotna tožba - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - zmotna uporaba materialnega prava - načelo ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - napotki pritožbenega sodišča
Toženec z nasprotno tožbo uveljavlja zahtevek, da se ugotovi, da je služnostno pravico (ob upoštevanju spremenjenih okoliščin) priposestvoval, če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, kot so bile določene v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati te predpostavke, ko bo odločalo, ali bo zahtevek toženca iz nasprotne tožbe obravnavalo skupaj z zahtevkom tožnika iz tožbe.
Pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje, da je varstvo lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine pomembna predpostavka, ko se zahteva prenehanje stvarne služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih je bila služnost ustanovljena, ko pa se presoja ukinitev služnosti zaradi nekoristnosti za gospodujočo nepremičnino, mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša in zahteva manj napora. Zato zmanjšane koristnosti ne smemo šteti kot razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti. Temelj ustanovitve in ohranjanja stvarne služnosti je namreč v ekonomskem izkoriščanju gospodujoče stvari, s tem, da mora biti služnost objektivno koristna, prenehanje te objektivne koristi pa je lahko upravičen razlog za prenehanje služnosti, ker je lastnik gospodujoče nepremičnine izgubil ekonomski interes za nadaljnjo uporabo poti. Lastnik služeče stvarni iz teh razlogov lahko zahteva, da služnost preneha samo takrat, kadar ta postane za izkoriščanje gospodujoče stvari nepotrebna oziroma kadar preneha drugi razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Pri stvarni služnost gre za vsakršno uporabo, ki ima razumen pomen in namen. Ob kritičnem vrednotenju vseh teh okoliščin je treba upoštevati tudi ravnanja lastnika služečega zemljišča in razloge, zaradi katerih je dalj časa dopuščal izvrševanje služnosti, čeprav so se spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.
prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - razlaga zavarovalne pogodbe - obstoj zavarovalnega kritja - padec na mokrih in spolzkih tleh - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Sporočilo izpodbijane sodbe pri presoji protipravnosti torej ni v tem, da je protipravno že samo dejstvo mokrih in spolzkih neosušenih tal v delovnih prostorih, kot to skuša neutemeljeno prikazati toženka v pritožbi, pač pa v tem, da je zaradi tega, ker je v konkretnem primeru prišlo do zamude in posledično do neosušenih tal, toženkin zavarovanec kriv za protipravno opustitev, ker svojim delavcem za tak primer ni dal nobenih navodil glede čiščenja oziroma jim je v celoti prepustil organizacijo tega opravila.