STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079144
SPZ člen 23, 267. ZZK člen 22.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – darilna pogodba – razpolagalni pravni posel – overitev podpisa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice - dobrovernost
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za določeno nepremičnino, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0057131
URS člen 69, 125. ZS člen 3. ZCes-1 člen 3, 4, 4/3, 39, 39/1, 39/2. ZCes-1A člen 123a. ZJC-B člen 19.
uporaba javnih cest - javna cesta - kategorizacija javnih cest - zasebno zemljišče - razlastitev - exceptio illegalis
Če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, je občinski odlok o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo.
Poti, na kateri naj bi storilec storil prekršek, ni mogoče šteti za javno pot, saj gre za površino, ki je izključno v zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le zemljiškoknjižnemu lastniku in za to površino ne veljalo določila ZJC-B.
Zatrjevanje recesije in globalne krize še ni razlog, da bi uporabniki avtorskih del smeli plačevati zgolj 50 % avtorskih honorarjev po veljavni tarifi.
umik tožbe - ustavitev postopka - izostanek stranke z naroka
Sodišče prve stopnje je po vloženi tožnikovi tožbi in podanem odgovoru tožene stranke v sporu razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Ker stranki na navedeni narok kljub izkazanemu vabilu nista pristopili, je v zadevi določilo nov narok, ki pa se ga stranki kljub izkazanemu vabilu, ob opozorilu na pravne posledice, tudi nista udeležili. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 3. odstavka 28. člena ZDSS-1 pravilno štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v sporu postopek ustavilo.
Stiki z očetom niso v korist mladoletnima otrokoma, ker je zanesljivo ugotovljeno, da bi zanju pomenili psihično obremenitev, zato je predlog za ukinitev stikov utemeljen.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – ekskulpacijski razlogi – ravnanje tretjega
V okoliščinah, v katerih je policist po službeni dolžnosti moral imeti stik z agresivnim in vinjenim kršiteljem in pri tem delovati v okviru omejitev, ki jih predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, je bil tožnik v večji nevarnosti nastanka škode, ker vseh reakcij kršitelja ni mogoče obvladovati, ne da bi kršil Pravilnik o policijskih pooblastilih, zato je delo v takšnih okoliščinah predstavljalo nevarno dejavnost.
Oseba, ki je po sami naravi stvari vključena v opravljanje nevarne dejavnosti, kot je to v konkretnem primeru storilec prekrška v policijskem postopku, ne šteje za „tretjega“ v smislu 2. odstavka 153. člena OZ.
načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo trditveno in dokazno breme - plačilo denarne rente
Spreminjanja pravno relevantnih navedb o dejstvih, ki se med seboj izključujejo, sodišče prve stopnje ne bi smelo kar spregledati, temveč bi ga moralo vsaj presoditi ob uporabi načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP).
Tožnik zahtevek po plačilu denarne rente utemeljuje na drugem odstavku 174. člena Obligacijskega zakonika.
Toženka utemeljeno opozarja, da mora biti podana neposredna vzročna zveza med posledicami nezgode in tem, da tožnik ne more dobiti zaposlitve, tožnik mora torej dokazati, da se ni mogel ponovno zaposliti prav zaradi fizičnih omejitev, ki so podane zaradi njegove invalidnosti, in ne morebiti iz drugih razlogov.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – atrakcija pristojnosti – pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah – postopek zavarovanja
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.
Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
napotitev na pravdo - zahteva za izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - manj verjetna pravica - zemljiškoknjižno stanje
Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi.
ZMEPIZ člen 57. ZDR člen 85, 85/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJN-2 člen 42, 42/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna naročila
Tožnica (imenovana v skupino za področje javnih naročila in zadolžena za izvajanje postopkovnega dela javnih naročil pri toženi stranki - občini) v postopku javnega naročila pred podpisom pogodbe z glavnim izvajalcem ni preverila izpolnjevanje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost za glavnega izvajalca in podizvajalca. S tem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078676
ZLNDL člen 2. ZOR člen 73. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - ustni pravni posel - realizacija ustne pogodbe
Sodišče je (kot predhodno vprašanje) presojalo možnost prenosa pravice uporabe na podlagi ustnega (torej neobličnega) pravnega posla. Za ugotovitev imetništva pravice uporabe ni relevantno, kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo, saj je bil vpis le deklaratoren, prenos pravice uporabe pa se je večinoma odvijal izvenknjižno. Tožeča stranka je tako imetnica pravice uporabe na spornem zemljišču v posledici realizacije ustne pogodbe.
nujna pot – postopek za dovolitev nujne poti – sodna pristojnost
Predlagateljici, ki do svoje nepremičnine nima neposredne povezave z javno potjo ne za sedanjo niti za bodočo rabo svoje nepremičnine, ni mogoče odreči sodnega varstva za določitev nujne poti v tem postopku. Glede na občinski predpis tudi v primeru gradnje več objektov na spornem zemljišču, ki jo občinski predpis sicer omogoča in s tem dopušča možnost drugačne bodoče rabe nepremičnine, mora namreč primarno sama zagotoviti pravico dostopa preko tujega zemljišča, in sicer po civilno pravni poti.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
zavrženje pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca - pooblastilo - nepopolne vloge - pritožbeni postopek
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
Toženca po nasprotni tožbi sta v obravnavani zadevi formalna sospornika, s tem pa je vsak od njiju samostojna stranka in dejanja ali opustitve enega ne koristijo in ne škodujejo drugemu.
zakoniti dediči - zahtevek za vračunanje daril - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo dediča kot prava neuko stranko poučiti, da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti.