OZ člen 299, 299/2. SZ člen 125, 150. ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 189, 189/3, 337, 337/1.
zahtevek po drugem odstavku 72. člena zden - pobotni ugovor - neprofitna najemnina - tek zamudnih obresti - litispendenca
Tožnik je upravičen do neprofitne najemnine za stanovanji, saj bi ju moral prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice še naprej oddajati za neprofitno najemnino tudi, v kolikor bi mu bili predmetni stanovanji vrnjeni takoj po uveljavitvi ZDen ter je pobotanje terjatev pravdnih strank v obravnavanem primeru dopustno.
ZOR člen 154, 203, 360, 360/1, 361, 376, 376/2, 387.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – začetek teka zastaralnega roka – bodoča škoda – predvidljivost škode - pripoznava dolga
Po zaključku zdravljenja ugotovljena postravmatska artroza je iz istega škodnega dogodka izvirajoča škoda, ki ob zaključku zdravljenja še ni bila znana. Ob zaključku zdravljenja še ni bilo gotovo, ali bo nastala, zato gre za novo nastalo škodo. Zastaranje odškodnine za to vrsto škode je začelo teči šele, ko je bila tožniku znana.
ugotovitev vrednosti zapuščine – agrarna skupnost – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – cenitev nepremičnine
Ker nobeden od dedičev pogojev za izvedbo cenitve ni bil pripravljen zagotoviti, je zapuščinsko sodišče vrednost zapuščine utemeljeno ugotavljalo na drug način – z pomočjo javno objavljene posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin. Če tega ne bi storilo, bi mu ostala zgolj možnost, da nujnih deležev dedičem ne prizna, kar pa bi bilo nesprejemljivo. Ne gre namreč za nujni dedni delež, ki predstavlja korekcijo zapustnikove volje (oporoke ali razpolaganja s premoženjem za časa življenja) in ga mora dedič zahtevati, ampak za dedno pravico, ki je priznana dedičem, ki niso člani agrarne skupnosti, vzpostavljene na območju, kjer ležijo nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
povečana nevarnost - zdrs na stopnicah - odškodnina za nematerialno škodo
Z mnenjem, da zavarovanec (oziroma čistilka) ni bil dolžan sušiti stopnic in da mokre stopnice ne predstavljajo protipravnosti, pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Seveda stopnic ni treba sušiti s fenom, vsekakor pa jih je po čiščenju s čistilom treba pobrisati s suho krpo. V obravnavanem dogodku čistilke ni bilo več na kraju, ko so bile stopnice še vedno mokre. Vlaga na stopnicah večstanovanjske stavbe predstavlja povečano nevarnost zdrsa stanovalcev in obiskovalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063646
ZPP člen 258, 258/2. OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem del – režijske ure – adaptacijska dela – pomanjkljiva trditvena podlaga – zaslišanje strank – upravičen razlog za izostanek z naroka
Tožeča stranka, kljub ugovorom toženca, ni konkretizirala obsega režijskih ur. Zgolj iz izpovedi B. O., da se veliko del pri adaptacijah ne da ovrednotiti drugače kot po urah, namreč ni mogoče zaključiti, da je bil obseg ur, kot ga vtožuje tožeča stranka, res potreben in izveden. Tožeča stranka bi morala navesti, katera dela je v teh urah izvedla, koliko časa je porabila za posamezna dela, ipd.
Opravičilo, podano na dan naroka, kljub temu, da je bilo potovanje v naprej dogovorjeno in je bil toženec o dnevu naroka obveščen že 14. 2. 2013, pomeni zlorabo pravice do opravičila. Tega bi namreč moral sodišču poslati takoj, ko je izvedel, da se naroka ne bo mogel udeležiti.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079166
ZNP člen 26, 26/3, 37, 120. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
delitev solastne nepremičnine – fizična delitev – civilna delitev – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke – vročitev vabila na narok – izvajanje dokazov – dokazni sklep
Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovor
Tožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1, hkrati pa pomeni tudi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Iz dokazila o plačilu sodne takse sicer izhaja, da je ni plačala tožena stranka, temveč druga pravna oseba zanjo, vendar to ne pomeni, da obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo ni bila pravočasno izpolnjena. Tretji člen ZST-1 sicer določa, da je taksni zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi moral plačati sodno takso le taksni zavezanec sam oz. da se plačilo sodne takse, ki bi jo plačala druga oseba za taksnega zavezanca, ne bi upoštevalo. Bistveno je namreč, da je bila sodna taksa plačana pravočasno v zahtevani višini (kot se je zgodilo v konkretnem primeru).
Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nezdružljiva celota telesa in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine zahteva upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kar pomeni, da se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079169
ZOR člen 380. OZ člen 357.
začetek teka zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – pogodbena določila
Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah skladno s 357. členom OZ tečejo od prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. Vprašanje nastanka terjatve pa mora sodišče presojati glede na določila Splošnih pogojev zavarovalne pogodbe in ne po splošnih določilih OZ o zastaranju odškodninske obveznosti.
Odvetnik je zavezan poznati ne samo materialno pravo, temveč tudi sodno prakso višjih in vrhovnega sodišča z namenom čim kakovostnejšega zastopanja svoje stranke in s tem zmanjšanja možnosti neugodnih presenečenj. Kot ravnanje, ki ni bilo v skladu s pravili odvetniške stroke oz. je bilo neskrbno, je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo napačno oblikovan tožbeni zahtevek, zaradi česar je bil tožbeni zahtevek pravnega prednika tožeče stranke pravnomočno zavrnjen.
nujna pot – postopek za dovolitev nujne poti – sodna pristojnost
Predlagateljici, ki do svoje nepremičnine nima neposredne povezave z javno potjo ne za sedanjo niti za bodočo rabo svoje nepremičnine, ni mogoče odreči sodnega varstva za določitev nujne poti v tem postopku. Glede na občinski predpis tudi v primeru gradnje več objektov na spornem zemljišču, ki jo občinski predpis sicer omogoča in s tem dopušča možnost drugačne bodoče rabe nepremičnine, mora namreč primarno sama zagotoviti pravico dostopa preko tujega zemljišča, in sicer po civilno pravni poti.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – ekskulpacijski razlogi – ravnanje tretjega
V okoliščinah, v katerih je policist po službeni dolžnosti moral imeti stik z agresivnim in vinjenim kršiteljem in pri tem delovati v okviru omejitev, ki jih predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, je bil tožnik v večji nevarnosti nastanka škode, ker vseh reakcij kršitelja ni mogoče obvladovati, ne da bi kršil Pravilnik o policijskih pooblastilih, zato je delo v takšnih okoliščinah predstavljalo nevarno dejavnost.
Oseba, ki je po sami naravi stvari vključena v opravljanje nevarne dejavnosti, kot je to v konkretnem primeru storilec prekrška v policijskem postopku, ne šteje za „tretjega“ v smislu 2. odstavka 153. člena OZ.