odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
Tožnik v tem sporu primarno uveljavlja kršitev pravic pri zaposlovanju in v tej zvezi zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti, učitelj izbirnih predmetov iz računalništva pri toženi stranki, podrejeno pa odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti. Tožnik je glede primarnega zahtevka izbire kandidata skladno z določbo 5. člena ZST-1 dolžan ob vložitvi tožbe plačati predpisano sodno takso. Takšen zahtevek je potrebno po določilih ZST-1 uvrstiti med postopke o individualnih delovnih sporih, o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave. Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko, da lahko sodišče začne postopek in o zahtevku meritorno odloči. Ker tožnik v konkretnem primeru kljub pozivu, da poravna podpisano takso za tožbo, tega ni storil, je potrebno skladno z določbo 2. odstavka 105. a. člena ZPP tožbo šteti za umaknjeno.
Zahtevek za odpravo napak mora biti konkretiziran do te mere, da je določen, od tam dalje pa je njegova konkretizacija odvisna od (A) dispozicije strank postopka in (B) materialnopravnega upravičenja tožnika, kakšna storitev je sploh predmet njegove jamčevalne terjatve.
„Precizacija“ zahtevka, ki od toženca terja konkretizirane storitve, je sprememba tožbe.
ZFPPIPP člen 299, 229/1, 299/5, 330, 330/3, 443, 443/2.
prijava izločitvene pravice – prepozna prijava - prodaja premoženja - zahtevek za plačilo denarnega zneska
Pravice upnika, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, se obravnavajo v skladu z določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP, po kateri lahko izločitveni upnik, ki zamudi zakonski rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP, v primeru, če se predmet njegove izločitvene pravice v stečajnem postopku proda, zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.
nujna pot – postopek za dovolitev nujne poti – sodna pristojnost
Predlagateljici, ki do svoje nepremičnine nima neposredne povezave z javno potjo ne za sedanjo niti za bodočo rabo svoje nepremičnine, ni mogoče odreči sodnega varstva za določitev nujne poti v tem postopku. Glede na občinski predpis tudi v primeru gradnje več objektov na spornem zemljišču, ki jo občinski predpis sicer omogoča in s tem dopušča možnost drugačne bodoče rabe nepremičnine, mora namreč primarno sama zagotoviti pravico dostopa preko tujega zemljišča, in sicer po civilno pravni poti.
Odvetnik je zavezan poznati ne samo materialno pravo, temveč tudi sodno prakso višjih in vrhovnega sodišča z namenom čim kakovostnejšega zastopanja svoje stranke in s tem zmanjšanja možnosti neugodnih presenečenj. Kot ravnanje, ki ni bilo v skladu s pravili odvetniške stroke oz. je bilo neskrbno, je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo napačno oblikovan tožbeni zahtevek, zaradi česar je bil tožbeni zahtevek pravnega prednika tožeče stranke pravnomočno zavrnjen.
Iz dokazila o plačilu sodne takse sicer izhaja, da je ni plačala tožena stranka, temveč druga pravna oseba zanjo, vendar to ne pomeni, da obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo ni bila pravočasno izpolnjena. Tretji člen ZST-1 sicer določa, da je taksni zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi moral plačati sodno takso le taksni zavezanec sam oz. da se plačilo sodne takse, ki bi jo plačala druga oseba za taksnega zavezanca, ne bi upoštevalo. Bistveno je namreč, da je bila sodna taksa plačana pravočasno v zahtevani višini (kot se je zgodilo v konkretnem primeru).
Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nezdružljiva celota telesa in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine zahteva upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kar pomeni, da se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
V primeru razveze pogodbe mora tožena stranka, ki vrača denar, plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo. Tožeča stranka je upravičena do obresti, ki nimajo tudi kaznovalnega značaja za uporabo tujega denarja (kot so to zakonske zamudne obresti), to pa so obresti v višini, kot jih določa zakon za uporabo tujega denarja brez kaznovalnega značaja, če njihova višina med strankama ni dogovorjena.
Sodišče lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Tožnica bi v primeru toženčeve odtujitve nepremičnin z neizdajo začasne odredbe lahko izgubila učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. S tem je izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine (končne) terjatve.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami zgolj v deležu. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnega premoženja, ne pa skupnega.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074214
ZPP člen 285, 286. SPZ člen 99, 99/1, 217, 219. ZIZ člen 272, 272/2.
priposestvovanje služnosti – namen voženj – prenehanje služnosti – vznemirjanje služnostne pravice – sklepčnost tožbe – nepopolna tožba – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve
Tožnica je z navedbami, da je zemljišče uporabljala za košnjo in za splavilo lesa, zgolj natančneje opisala vsebino vtoževane služnosti, zato te niso podvržene prekluziji.
Odsotnost samostojnega dostopa iz gospodujoče nepremičnine na javno pot ni pogoj za priposestvovanje služnosti v korist takšne nepremičnine. Prav tako obstoj lastnega dostopa do javne poti konceptualno ne izključuje možnosti, da se služnost prehoda po služečih nepremičninah izvršuje v korist gospodujoče nepremičnine.
Ureditveno začasno odredbo, ki je po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le v izjemnih primerih in ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev, ki jih je treba razlagati restriktivno. To, da toženki z izdajo začasne odredbe ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi nastale tožnici brez izdaje začasne odredbe, ne zadošča.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079169
ZOR člen 380. OZ člen 357.
začetek teka zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – pogodbena določila
Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah skladno s 357. členom OZ tečejo od prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. Vprašanje nastanka terjatve pa mora sodišče presojati glede na določila Splošnih pogojev zavarovalne pogodbe in ne po splošnih določilih OZ o zastaranju odškodninske obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.