S sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj terjatve, še manj pa je s tem sklepom dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev.
KZ-1 člen 94, 94/2, 94/3. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 20, 20/5.
zastaranje izvršitve kazni – tek in prekinitev zastaranja – prestajanje druge zaporne kazni
Na podlagi petega odstavka 20. člena ZIKS-1 se za začetek prestajanja kazni šteje dan zglasitve obsojenca (ki je na prostosti) v zavod, ko zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči. Drugače je v primeru, ko se obsojenec že nahaja na prestajanju druge zaporne kazni, ko se izrečena zaporna kazen izvrši z razporeditvijo na prestajanje kazni. Kot izhaja iz spisa opr. št. I KZ 2, je bila taka razporeditev opravljena dne 29.7.2010 pod opr. št. I KZ 3. Po oceni pritožbenega sodišča med prestajanjem druge zaporne kazni zastaranje izvršitve kazni na podlagi razporeditve obsojenca na prestajanje zaporne kazni po drugem odstavku 18. člena ZIKS-1 ne teče, torej je potrebno določbo 94. člena KZ-1 razlagati tako, da zastaranje izvršitve kazni ne teče (oziroma preneha teči) med izvršitvijo „te ali druge zaporne kazni“.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079158
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 7, 286b, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – nova stvar – povrnitev vrednosti vlaganj – razpravno načelo – prekluzija dejstev – pritožbene novote – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
povečana nevarnost - zdrs na stopnicah - odškodnina za nematerialno škodo
Z mnenjem, da zavarovanec (oziroma čistilka) ni bil dolžan sušiti stopnic in da mokre stopnice ne predstavljajo protipravnosti, pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Seveda stopnic ni treba sušiti s fenom, vsekakor pa jih je po čiščenju s čistilom treba pobrisati s suho krpo. V obravnavanem dogodku čistilke ni bilo več na kraju, ko so bile stopnice še vedno mokre. Vlaga na stopnicah večstanovanjske stavbe predstavlja povečano nevarnost zdrsa stanovalcev in obiskovalcev.
regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – opustitev varnostnih ukrepov – ratio legis vzročnost – soodgovornost delavca za nastanek škode
V konkretnem primeru se upošteva krivdno ravnanje delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve varnostnih ukrepov, ki jih mora delodajalec izvajati in s tem odstranjevati vzroke, zaradi katerih lahko pride do poškodb pri delu. Vzroki so tipični primer pravno relevantne vzročnosti (tudi ratio legis vzročnost), za presojo ali je v konkretnem primeru podana pa je potrebno ugotovitvi, ali so bili prekršeni predpisi o varnosti in zdravju pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nezdružljiva celota telesa in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine zahteva upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kar pomeni, da se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079147
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 214, 354, 354/1.
izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – začetek teka zastaralnega roka – materialno procesno vodstvo
Splošni pogoji določajo, v katerih primerih zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, a omogočajo tudi, da zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokažeta, da nista kriva za obstoj okoliščin, ki pomenijo izgubo zavarovalnih pravic.
OZ člen 299, 299/2. SZ člen 125, 150. ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 189, 189/3, 337, 337/1.
zahtevek po drugem odstavku 72. člena zden - pobotni ugovor - neprofitna najemnina - tek zamudnih obresti - litispendenca
Tožnik je upravičen do neprofitne najemnine za stanovanji, saj bi ju moral prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice še naprej oddajati za neprofitno najemnino tudi, v kolikor bi mu bili predmetni stanovanji vrnjeni takoj po uveljavitvi ZDen ter je pobotanje terjatev pravdnih strank v obravnavanem primeru dopustno.
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično in ostro uveljaviti razloge zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje njenega ugleda.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
Zahtevek za odpravo napak mora biti konkretiziran do te mere, da je določen, od tam dalje pa je njegova konkretizacija odvisna od (A) dispozicije strank postopka in (B) materialnopravnega upravičenja tožnika, kakšna storitev je sploh predmet njegove jamčevalne terjatve.
„Precizacija“ zahtevka, ki od toženca terja konkretizirane storitve, je sprememba tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063646
ZPP člen 258, 258/2. OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem del – režijske ure – adaptacijska dela – pomanjkljiva trditvena podlaga – zaslišanje strank – upravičen razlog za izostanek z naroka
Tožeča stranka, kljub ugovorom toženca, ni konkretizirala obsega režijskih ur. Zgolj iz izpovedi B. O., da se veliko del pri adaptacijah ne da ovrednotiti drugače kot po urah, namreč ni mogoče zaključiti, da je bil obseg ur, kot ga vtožuje tožeča stranka, res potreben in izveden. Tožeča stranka bi morala navesti, katera dela je v teh urah izvedla, koliko časa je porabila za posamezna dela, ipd.
Opravičilo, podano na dan naroka, kljub temu, da je bilo potovanje v naprej dogovorjeno in je bil toženec o dnevu naroka obveščen že 14. 2. 2013, pomeni zlorabo pravice do opravičila. Tega bi namreč moral sodišču poslati takoj, ko je izvedel, da se naroka ne bo mogel udeležiti.
ZDR člen 109, 109/2, 132, 204, 204/4. ZPP člen 155, 155/1.
odpravnina - jubilejna nagrada - pravdni stroški - predsodni postopek - potrebni stroški
Ker je tožnica pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku dopolnila 20 let delovne dobe, je njen tožbeni zahtevek na plačilo jubilejne nagrade, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
Stroški predsodnega postopka, ki so jih tožniki uveljavljali v zvezi z zahtevo, ki so jo za izplačilo svojih terjatev pred vložitvijo tožbe naslovili na toženo stranko, niso bili potrebni za pravdo (člen 155/1 ZPP). Poziv tožnikov na plačilo določenih zneskov, še preden so v zvezi z njimi vložili tožbo pri prvostopenjskem sodišču, namreč ni bil potreben (z vložitvijo tega poziva se njihov položaj ni v ničemer izboljšal; za vtoževanje denarnih terjatev delavcev do delodajalca ni predpisan obvezni predhodni postopek pri delodajalcu, temveč je dopustno direktno sodno varstvo (člen 204/4 ZDR); od vložitve teh pozivov ni bil odvisen pričetek teka zakonskih zamudnih obresti; ...).