odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha
Tožnica je najprej vtoževala odpravo odločbo tožene stranke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je svoj tožbeni zahtevek takšnemu izvedenskemu mnenju prilagodila in zahtevala odpravo odločb, nadalje razporeditev v III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom z omejitvami, ter priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnica ni uspela samo z zahtevkom glede priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da ni uspela le z manjšim delom (3. odstavek 154. člena ZPP), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14. juniju 2013.
posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks - pravne osebe
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, kar pomeni, da lahko sodišče stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, dovoli (tudi) bodisi odlog bodisi obročno plačilo sodnih taks, če presodi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica priložila tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga določa ZDR-1. Zato tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji od dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za vsak mesec trajanja začasne odredbe tudi obračunati bruto plačo, kot bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru – udeleženec - interes
Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
prepoved izplačila po bančni garanciji - bančna garancija za odpravo napak - zloraba pravic
Dolžnik (upravičenec iz garancije, investitor) je upravičen realizirati bančno garancijo (bančna garancija na prvi poziv) za odpravo napak v garancijski dobi le tedaj, če upnik (izvajalec posla) morebitnih grajanih napak v garancijski dobi ne odpravi.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku regres za letni dopust za sporna leta že plačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sprememba organizacije dela - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta - odpravnina
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Do prenehanja potrebe po opravljanju dela tožnice je prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta vodenja projektov, ki ga je zasedala tožnica, ker tožena stranka ni pridobila nobenega izobraževalnega projekta ali posla, ki bi omogočal dejavnost na področju vodenja projektov.
Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, da je sprememba organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
Tožena stranka bi morala s plačilom premije najkasneje v enem letu vzpostaviti obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine ali odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), kar logično pomeni, da je po poteku tega roka (po izteku enoletnega roka od zapadlosti premije za leto 2008) pogodbeno zavarovalno razmerje dokončno prenehalo.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - zloraba procesnih pravic - spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnik z uveljavljanjem tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni zlorabil procesne pravice. Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen škodovati komu drugemu mora biti podan ne le, ko gre za šikano, ampak tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Tega pa tožena stranka v predmetnem sporu ni dokazala. Vložitev tožbe, ki je sicer neutemeljena, namreč ne more pomeniti zlorabe procesnih pravic, saj bi to v skrajnem primeru pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva – bodisi tožnikova, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi toženca, ki se je neutemeljeno upiral zahtevku. Zato tožena stranka stroške postopka skladno s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1 nosi sama.
stvarna pristojnost – vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročitev pritožbe – pritožba upnikov zoper sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – predhodni postopek – predlog za prisilno poravnavo
Med sklepe, izdane v predhodnem postopku, spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, vključno s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Ker sklep o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru še ni postal pravnomočen, predhodni postopek še ni zaključen in je prijava udeležbe upnikov v predhodnem postopku hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka pravočasna.
Če je z zakonom določena vročitev vloge, za seznanitev prizadete stranke z vlogo ne zadošča možnost seznanitve z vpogledom v spis.