PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks - pravne osebe
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, kar pomeni, da lahko sodišče stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, dovoli (tudi) bodisi odlog bodisi obročno plačilo sodnih taks, če presodi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078405
OZ člen 82, 1037, 1037/1, 1041, 1041/1.
asignacija - prenehanje obveznosti asignanta – trditveno in dokazno breme – zaslišanje priče
Ob tem, ko je tožeča stranka izrecno zanikala drugačen dogovor, kot izhaja iz jasne določbe 5. člena asignacijske pogodbe, tožena stranka ne more uspešno izkazati drugačnega dogovora, kot izhaja iz asignacijske pogodbe, zgolj s predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika asignata.
Preizkusna doba začne teči naslednji dan, ko storilec prejme sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nov tretji odstavek 202.e člena ZP-1, ki je bil dodan z novelo ZP-1H, se uporablja za postopke odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi novele ZP-1H (po 14. 6. 2013).
Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe, je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku, zato je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha
Tožnica je najprej vtoževala odpravo odločbo tožene stranke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je svoj tožbeni zahtevek takšnemu izvedenskemu mnenju prilagodila in zahtevala odpravo odločb, nadalje razporeditev v III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom z omejitvami, ter priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnica ni uspela samo z zahtevkom glede priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da ni uspela le z manjšim delom (3. odstavek 154. člena ZPP), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – nesporno dejansko stanje - dokazni postopek - procesni pobotni ugovor - nerazumljivost pobotnega ugovora - sklepčnost
488. člen ZPP omogoča sodišču izdajo sodbe brez glavne obravnave samo ob nespornem dejanskem stanju med pravdnima strankama, kar pomeni, da sodišču niti ni potrebno izvajati dokaznega postopka glede relevantnih dejstev, na katere se sklicujeta pravdni stranki. Utemeljitev sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se je o pravno pomembnih dejstvih za odločitev prepričalo na podlagi listinskih dokazov, je neskladna s pooblastilom sodišča iz 488. člena ZPP.
O nesklepčnosti pobotnega ugovora bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da iz jasne trditvene podlage v smislu opredelitve historičnega dogodka ne bi izhajala terjatev tožene stranke, ki jo uveljavlja v pobot. Dokler tako jasne podlage tožena stranka ne utemelji, sodišče o takšnem pobotnem ugovoru ne more vsebinsko odločati, saj ne bi bile znane objektivne meje pravnomočnosti take odločitve.
S sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj terjatve, še manj pa je s tem sklepom dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
odgovornost pravne osebe za prekršek – ekskulpacija odgovornosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni dvoma, da je storilec storil obravnavani prekršek pri opravljanju dejavnosti obdolženca kot samostojnega podjetnika, bi se lahko odgovornosti razbremenil le pod pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. Dokazno breme v tej smeri je na obdolžencu.
stroški upnika - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov v izvršilnem postopku - predlog zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja ter plačila denarnega dolga
Določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.