ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - umik tožbe - nagrada za narok - količnik - odvetnik - nagrada za postopek
V vseh primerih, ko se postopek zaključi zaradi umika tožbe ali izdaje zamudne sodbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo, odvetniku pripada nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini količnika 1,3, saj v teh zadevah mandat odvetniku ni prenehal.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku regres za letni dopust za sporna leta že plačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZP-1 člen 98, 98/3, 98/4, 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
napoved pritožbe - pritožba zoper prepis izreka
Obdolženkina pritožba zoper prepis izreka je preuranjena, saj sodišče šele po prejemu napovedi pritožbe izdela sodbo z obrazložitvijo, zoper katero je dovoljena pritožba.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - revizija - izredno pravno sredstvo
Pritožbo kot redno pravno sredstvo je skladno s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije (368. člen ZPP). Ker pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, jo je potrebno zavreči (1 odstavek 343. člena ZPP).
ugovor prenehanja terjatve – materialnopravni pobot - likvidna terjatev
Dolžnik v predmetni zadevi ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa pomeni, da v pobot uveljavljena terjatev ni likvidna terjatev, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pobot v smislu določbe prvega odstavka 311. člena Obligacijskega zakonika(OZ).
ZFPPIPP člen 430, 430/2, 435, 435/1, 436, 439, 439/1. ZSReg člen 43.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročitev – objava sklepa na straneh AJPES – predlog za začetek stečajnega postopka
Subjekt vpisa bi v primeru, če je res vložil predlog za začetek stečajnega postopka, z njim uspešno preprečil nadaljevanje postopka izbrisa le, če bi v času dveh mesecev po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa z ugovorom zoper navedeni sklep ugovarjal, da zaradi vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in če bi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka registrskemu sodišču tudi izkazal.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških - pooblaščenec - odvetnik - davek na dodano vrednost - DDV - načelo uspeha
Pooblaščenec ni priglasil DDV kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV. Zato pooblaščenec na priznane potne stroške ni upravičen tudi do 22 % DDV.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078336
ZPP člen 318. URS člen 26. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pojasnjevalna dolžnost sodišča – kreditna pogodba – zmanjšanje škode – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti
Razdrtje kreditne pogodbe tožeča stranka povezuje z izpadom dohodkov od trženja nepremičnin v posledici neizselitve najemnikov. Zato ni mogoče priti do sklepa, da je škoda v višini vrnitve kredita nastala zato, ker tožena stranka ni zagotovila odločanja brez nerazumnega odlašanja o izselitvi 84 najemnikov v stavbi s 198 sobami. Najmanj, kar bi lahko storila tožeča stranka, da bi eventualno nastalo škodo zmanjšala, je, da bi tožeča stranka lahko oddajala 114 sob in iz izkupička iz najemnin poplačevala kredit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve - prekvalifikacija
Tožena stranka je ukinila delovno mesto „direktorica sektorja zalednih služb“, ki ga je zasedala tožnica, ker se je drugače organiziralo delovanje sektorja zalednih služb ter ukinilo tožničino delovno mesto. Navedeno pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Tožnice ni bilo mogoče prekvalificirati za drugo delo. Tožena stranka je zaposlovala predvsem v prodajnem sektorju, kjer se zahtevajo posebna znanja in licence. Tožnica ni imela delovnih izkušenj za to področje. Prekvalifikacija bi bila dolgotrajna ter povezana z dodatnimi stroški, saj je pridobivanje licenc dolgo in povezano s stroški. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se dolžnost delodajalca iz 3. odstavka 88. člena ZDR presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezane stroške. Od delodajalca namreč ni mogoče pričakovati, da bo delavcu zagotovil izobraževanje, če bi zaradi tega trpel nesorazmerne stroške, daljši izpad dela zaradi odsotnosti delavca ali če si tega zaradi finančnih težav ne more privoščiti. Glede na dejstvo, da je bila pri toženi stranki reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta izvedena tudi zaradi negativnih finančnih trendov in je tožena stranka z zaposlovanjem v prodaji želela takoj povečati prihodke, je bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da bi tožnico poslala na večmesečno izobraževanje za pridobitev licence.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročitev pritožbe – pritožba upnikov zoper sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – predhodni postopek – predlog za prisilno poravnavo
Med sklepe, izdane v predhodnem postopku, spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, vključno s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Ker sklep o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru še ni postal pravnomočen, predhodni postopek še ni zaključen in je prijava udeležbe upnikov v predhodnem postopku hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka pravočasna.
Če je z zakonom določena vročitev vloge, za seznanitev prizadete stranke z vlogo ne zadošča možnost seznanitve z vpogledom v spis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.