Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – nesporno dejansko stanje - dokazni postopek - procesni pobotni ugovor - nerazumljivost pobotnega ugovora - sklepčnost
488. člen ZPP omogoča sodišču izdajo sodbe brez glavne obravnave samo ob nespornem dejanskem stanju med pravdnima strankama, kar pomeni, da sodišču niti ni potrebno izvajati dokaznega postopka glede relevantnih dejstev, na katere se sklicujeta pravdni stranki. Utemeljitev sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se je o pravno pomembnih dejstvih za odločitev prepričalo na podlagi listinskih dokazov, je neskladna s pooblastilom sodišča iz 488. člena ZPP.
O nesklepčnosti pobotnega ugovora bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da iz jasne trditvene podlage v smislu opredelitve historičnega dogodka ne bi izhajala terjatev tožene stranke, ki jo uveljavlja v pobot. Dokler tako jasne podlage tožena stranka ne utemelji, sodišče o takšnem pobotnem ugovoru ne more vsebinsko odločati, saj ne bi bile znane objektivne meje pravnomočnosti take odločitve.
Tožena stranka bi morala s plačilom premije najkasneje v enem letu vzpostaviti obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine ali odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), kar logično pomeni, da je po poteku tega roka (po izteku enoletnega roka od zapadlosti premije za leto 2008) pogodbeno zavarovalno razmerje dokončno prenehalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078405
OZ člen 82, 1037, 1037/1, 1041, 1041/1.
asignacija - prenehanje obveznosti asignanta – trditveno in dokazno breme – zaslišanje priče
Ob tem, ko je tožeča stranka izrecno zanikala drugačen dogovor, kot izhaja iz jasne določbe 5. člena asignacijske pogodbe, tožena stranka ne more uspešno izkazati drugačnega dogovora, kot izhaja iz asignacijske pogodbe, zgolj s predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika asignata.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - revizija - izredno pravno sredstvo
Pritožbo kot redno pravno sredstvo je skladno s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije (368. člen ZPP). Ker pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, jo je potrebno zavreči (1 odstavek 343. člena ZPP).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopusnosti postopka zoper kršitelja zaradi zastaranja pregona je prezgoden. Tako iz pojasnila prekrškovnega organa ob predložitvi zahteve za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog kot iz vsebine zahteve za sodno varstvo je namreč razvidno, da je prekrškovni organ za navedeni prekršek najprej vodil postopek zoper lastnico vozila. Navedeno kaže, da je prekrškovni organ že pred izdajo plačilnega naloga vlagatelju zahteve za sodno varstvo izvajal procesna dejanja, ki jih je bilo potrebno izvesti, da je lahko odločil o tem, ali je podan prekršek in kršiteljeva odgovornost zanj, torej dejanja, ki nedvomno pretrgajo zastaranje pregona za obravnavni prekršek.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 109, 109/1, 131, 131/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe - uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - zloraba procesnih pravic - spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnik z uveljavljanjem tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni zlorabil procesne pravice. Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen škodovati komu drugemu mora biti podan ne le, ko gre za šikano, ampak tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Tega pa tožena stranka v predmetnem sporu ni dokazala. Vložitev tožbe, ki je sicer neutemeljena, namreč ne more pomeniti zlorabe procesnih pravic, saj bi to v skrajnem primeru pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva – bodisi tožnikova, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi toženca, ki se je neutemeljeno upiral zahtevku. Zato tožena stranka stroške postopka skladno s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1 nosi sama.
stvarna pristojnost – vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sprememba organizacije dela - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta - odpravnina
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Do prenehanja potrebe po opravljanju dela tožnice je prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta vodenja projektov, ki ga je zasedala tožnica, ker tožena stranka ni pridobila nobenega izobraževalnega projekta ali posla, ki bi omogočal dejavnost na področju vodenja projektov.
Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, da je sprememba organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.