Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in tožencu naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust. Tožnik je nato v spis vložil vlogo, v kateri se je skliceval na opr. št. predmetnega spisa. V tej laični vlogi je navedel, da se s sodbo sodišča prve stopnje delno strinja, da naj bi tožnik delal pri drugem delodajalcu in da naj bi pri toženi stranki prejel sorazmerni del regresa za letni dopust. Vlogo toženca je potrebno šteti za laično pritožbo, ki jo je toženec vložil v spis pravočasno in v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko. Na takšno ugotovitev nima vpliva nepravilna oznaka vloge (toženec je to vlogo označil kot odgovor na tožbo), saj iz nje izhaja opr. št. predmetnega spisa, v zvezi s katerim je bila izdana sodba sodišča prve stopnje s to opr. št., besedilo te vloge se nanaša na regres za letni dopust, prav tako pa je ta vloga s strani toženca tudi podpisana. To pomeni, da ima ta vloga najmanj značilnosti tako imenovane gole pritožbe, saj vsebuje sestavini iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje - spor o dodatni zapuščini - sporna dejstva - skupno premoženje
Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 147. ZPP člen 250, 253.
zdravniška napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - napaka pri zdravljenju - dokazovanje z izvedencem
Utemeljen je očitek o neustreznosti izvedbe dokazovanja z izvedencem v tem, ker ga sodišče ni seznanilo s konkretnim primerom, saj mu ni omogočilo vpogleda v obširno zdravstveno dokumentacijo tožnika, ki se nahaja v spisu, niti ga ni seznanilo z izpovedbami zdravnikov o poteku zdravljenja na eni strani ter tožnika in njegove žene na drugi strani. Ker gre za zahtevna strokovna vprašanja in v celoti nasprotne trditve tožnika in zdravnikov ter sporne zapise v zdravniški dokumentaciji, je v tem postopku nujno potrebno, da poda izvedenec ne le mnenje, pač pa tudi izvid, kljub temu, da je seveda v izključni pristojnosti sodišča končni sklep o določitvi vsebine pravnega standarda skrbnosti, ki se zahteva v poklicnem delu zdravnika.
ZDR člen 81, 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1, 82. ZPP člen 286.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi sodišče takšnih dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
dedovanje - dedni delež - darilo zapustnika - vračunanje darila
Ker med strankama ne v zapuščinskem ne v tem postopku ni bilo sporno, da je toženec od zapustnice kot darilo prejel zemljišče, parc. št. 1126/4, k. o. X, na katerem je zgradil stanovanjsko hišo, se tožencu to zemljišče kot darilo vračuna v njegov dedni delež.
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker drugi in šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPSV člen 3, 3/3. Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varstvo člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda z izplačilom plače - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bruto - neto - prispevki za socialno varnost
Z nakazilom zneska, ki ga je tožnica navedla v zahtevi za izpolnitev obveznosti, ni prenehal razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita. Posledično je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
V skladu z določbo 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Ker tožničina odpravnina presega deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji je tožena stranka dolžna od odpravnine obračunati in odvesti akontacijo dohodnine.
ZPP člen 319. SPZ člen 266. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
res iudicata - učinek inter partes - priposestvovanje - rezervirana nepremičnina - dobra vera - elaborat - cenik geodetskih storitev
V postopku, v katerem sodišče odloči o priposestvovanju dela nepremičnine, mora izvedenec izdelati elaborat parcelacije. To pa ne pomeni, da je s tem pravnomočno določena meja v razmerju do tretjih.
Izvedenec je stroške izdelave elaborata upravičen zaračunati po ceniku geodetskih storitev.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070353
ZPP člen 214, 214/1.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe – vračilo predmeta leasinga – vrednost predmeta – priznana dejstva
Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jim toženec ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo te navedbe za neprerekane in posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
ZObr člen 88, 88/6, 100.a, 100.a/2, 100.a/3, 100.a/8. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 24, 25, 39.
zavrženje tožbe - javni uslužbenci - vojska - sodno varstvo - zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100.a člena ZObr. Takšen postopek predhodnega varstva pri delodajalcu pa je z ozirom na prvi odstavek 88. člena ZObr predviden tudi v 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določa kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper ugotovitveni sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala delovno razmerje, ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.