OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075556
OZ člen 134, 179.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - plačilo odškodnine – objektivno žaljiv zapis
Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
stečaj zapuščine brez dedičev – stečaj zapuščine – zapuščina brez dedičev
Zaradi možnosti odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev mora zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev le-to obvestiti.
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
Ob pravilnem zaključku, da ima tožeča stranka pravico do odškodnine za izgubljeni dobiček, ki predstavlja dobiček od pričakovane prodaje pločevink njenim kupcem (veletrgovcem), do katere pa ni prišlo zaradi škodnega dejanja, v višini razlike v ceni, je sodišče prve stopnje imelo podlago za uporabo določbe 216. člena ZPP.
lastninska pravica – premičnina – nedopustnost izvršbe – uporaba stvari
Lastnik avtomobila je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
Pogodba o odkupu terjatev je prodajna pogodba - torej dvostranska odplačna pogodba, katere sklenitev ne more povzročiti zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in torej nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja.
Pravno dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšno situacijo gre, kadar stečajni dolžnik kot prodajalec sklene prodajno pogodbo (v obravnavanem primeru pogodbo o odkupu terjatev) z upnikom, ki že ima terjatev nasproti stečajnemu dolžniku, z namenom, da se pobotata prejšnja terjatev upnika in na podlagi prodajne pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika.
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker drugi in šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – dnevnice – potrebe mladoletnega otroka
Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.
Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.
Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 147. ZPP člen 250, 253.
zdravniška napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - napaka pri zdravljenju - dokazovanje z izvedencem
Utemeljen je očitek o neustreznosti izvedbe dokazovanja z izvedencem v tem, ker ga sodišče ni seznanilo s konkretnim primerom, saj mu ni omogočilo vpogleda v obširno zdravstveno dokumentacijo tožnika, ki se nahaja v spisu, niti ga ni seznanilo z izpovedbami zdravnikov o poteku zdravljenja na eni strani ter tožnika in njegove žene na drugi strani. Ker gre za zahtevna strokovna vprašanja in v celoti nasprotne trditve tožnika in zdravnikov ter sporne zapise v zdravniški dokumentaciji, je v tem postopku nujno potrebno, da poda izvedenec ne le mnenje, pač pa tudi izvid, kljub temu, da je seveda v izključni pristojnosti sodišča končni sklep o določitvi vsebine pravnega standarda skrbnosti, ki se zahteva v poklicnem delu zdravnika.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Za vložitev tožbe za vpis lastninske pravice na dolžnika ne zadošča zgolj okoliščina, da je tožeča stranka začela izvršilni postopek zoper dolžnika in da razpolaga s sklepom o izvršbi, ampak je bistveno, da kot upnik predlaga izvršbo prav na nepremičnine in šele vloženi predlog na nepremičnine, v zvezi s katerimi se ugotovi, da dolžnik pri njih še ni vpisan kot lastnik, niti upnik ne more izkazati listin za takšen vpis ter prekinitev izvršilnega postopka zaradi rešitev predhodnega vprašanja, daje upniku procesno upravičenje za vložitev tožbe, s katero se pravzaprav pravda za tujo (dolžnikovo) pravico.