določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
izvršilni postopek – prehod terjatve na novega upnika – po zakonu overjena zasebna listina
Ker sta podpisa obeh zakonitih zastopnikov pogodbenih strank na pogodbi overjena po notarju, pogodba predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino, ki v skladu z določilom tretjega odstavka 24. člena ZIZ predstavlja podlago za spremembo upnika v izvršilnem postopku, ki že teče.
V primeru, če je sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem, učinkuje od trenutka sklenitve le v primeru, da se pogoj izpolni, zato je v tem primeru vprašljiva izvršljivost sklenjene sodne poravnave.
S postavitvijo dajatvene tožbe je pravni interes za ugotovitveno tožbo odpadel.
Pravni temelj tožbenega zahtevka predstavlja določilo četrtega odstavka 248. člena KZ, ki določa, da se dana nagrada, darilo ali kakšna korist, ki je bila odvzeta, smejo vrniti tistemu, ki jih je dal, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je bilo odkrito.
ZGJS člen 5, 5/2. ZVO-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 12. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja člen 13.
Da bi sodišče prve stopnje lahko sledilo ugovorom tožene stranke, da nima nobenih obveznosti do tožeče stranke kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe, bi morala tožena stranka dokazati, da je v ustreznem postopku dosegla ukinitev spornih priključkov na javni vodovod in izbris iz evidence uporabnikov v smislu 1. odstavka 12. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - pogodba obligacijskega prava - zloraba procesnih pravic
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki dedni dogovor sklenejo, pa nastane že s trenutkom sklenitve dednega dogovora – z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega dogovora pred sodiščem. S trenutkom sklenitve dednega dogovora nastanejo tudi medsebojne pravice in obveznosti skleniteljev dogovora. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, pritožnica sklenjenega dogovora ne more izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, sodno poravnavo pa je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.
Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
ZObr člen 88, 88/6, 100.a, 100.a/2, 100.a/3, 100.a/8. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 24, 25, 39.
zavrženje tožbe - javni uslužbenci - vojska - sodno varstvo - zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100.a člena ZObr. Takšen postopek predhodnega varstva pri delodajalcu pa je z ozirom na prvi odstavek 88. člena ZObr predviden tudi v 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določa kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper ugotovitveni sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala delovno razmerje, ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, je pričel teči z uveljavitvijo akta o notranji organizaciji družbe, pri čemer je tožena stranka reorganizacijo izvedla zaradi velike finančne izgube. Član uprave pa je tudi pojasnil, da se za odpoved niso odločili takoj, ko so ugotovili, da izguba raste, saj so pričakovali, da bo morda prišlo do izboljšave. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces tako, kot meni, da je to zanj najbolj optimalno, pri čemer sodišče nima pravice, da presoja primernost in zakonitost organizacije, kot to vsebinsko uveljavlja tožnik. Delodajalec tudi ni dolžan, podati odpoved pogodbe takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanji delavcev izvesti različne ukrepe v izogib odpovedim. Zato je bila izpodbijana odpoved pravočasna (6. odst. 88. čl. ZDR).
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
pobotni ugovor - litispendenca - pobotanje judikatne terjatve
O terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno: v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, pa o njej še ni pravnomočno odločeno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
Če gre za enkratno motilno dejanje, mora biti takšno, da odločilneje poseže v posestnikovo mirno uživanje posesti. Parkiranje osebnega avtomobila na tuji nepremičnini zaradi telefonskega pogovora in brskanja po rokovniku ne predstavlja takšnega dejanskega stanja, zaradi katerega je dopustno pravno varstvo.