nadomestilo za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic –pasivna legitimacija – pobot
Tožena stranka je nesporno svoje obveznosti plačevala preko družbe S. d.o.o. (s katero je imela sklenjeno mandatno pogodbo, njej pa je tožeča stranka tudi izstavljala račune) nesporno pa je tudi, da je šlo za plačevanje nadomestil za programske in avtorske pravice ter licenčnine, torej pravic katerih kolektivno upravljanje je bilo dovoljeno tožeči stranki. Komu je tožeča stranka izstavljala fakture – toženi stranki ali njenemu mandatarju, na vprašanje pasivne legitimacije torej ne more vplivati.
Za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora ni treba, da v pobot uveljavljena terjatev izhaja iz istega obdobja kot vtoževana terjatev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0071760
ZPP člen 215. ZASP člen 1, 147.
male avtorske pravice – dokazni standard – pretežna verjetnost – načelo enakega varstva pravic
Ker iz razpoložljivih okoliščin primera ni videti, da bi lahko tožeča stranka storila še kaj več (ponudila je trditveno in dokazno gradivo za tezo, da tožena stranka v svojem lokalu priobča glasbo) kot je storila, je uporaba 215. člena ZPP (pravilo o objektivnem dokaznem bremenu), češ da je tožena stranka zasejala dvom, ali ni glasbena aparatura pokvarjena, v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
stečaj zapuščine brez dedičev – stečaj zapuščine – zapuščina brez dedičev
Zaradi možnosti odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev mora zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev le-to obvestiti.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – dnevnice – potrebe mladoletnega otroka
Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.
odgovornost staršev za škodo – mladoletni otrok – krivdna odgovornost – bolezen starša
Odgovornost staršev temelji na njihovih opustitvah, vsebina krivdne odgovornosti je v zanemarjanju vzgoje, krivda pa je podana tudi takrat, ko skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjenje ravnanja njihovega mladoletnega otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba glede na 4. odstavek 86. člena istega zakona ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V obravnavanem primeru je tožnik revizijo vložil sam, morebitnih dokazil o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa ni predložil, zato ni imel pravice vložiti revizijo zoper sklep oziroma sodbo, izdano v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je revizija nedovoljena, saj gre za primer iz 2. odstavka 374. člena ZPP, ki določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.
vlak - hoja po železniških tirih - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Pravno relevantni vzrok za škodni dogodek je v ravnanju tožnika samega in ne v lastnosti nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, kar sicer vlak oziroma delovanje vlaka je. Nastanku škode bi se bilo z minimalnim skrbnim ravnanjem oškodovanca mogoče zanesljivo izogniti, do nezgode ne bi prišlo, če bi tožnik ravnal tako, kot se pričakuje od vsakega minimalno skrbnega človeka, saj je splošno znano, da je hoja po tirih in v neposredni bližini tirov smrtno nevarna in tudi prepovedana.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
V primeru, če je sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem, učinkuje od trenutka sklenitve le v primeru, da se pogoj izpolni, zato je v tem primeru vprašljiva izvršljivost sklenjene sodne poravnave.
S postavitvijo dajatvene tožbe je pravni interes za ugotovitveno tožbo odpadel.
Pravni temelj tožbenega zahtevka predstavlja določilo četrtega odstavka 248. člena KZ, ki določa, da se dana nagrada, darilo ali kakšna korist, ki je bila odvzeta, smejo vrniti tistemu, ki jih je dal, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je bilo odkrito.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070353
ZPP člen 214, 214/1.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe – vračilo predmeta leasinga – vrednost predmeta – priznana dejstva
Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jim toženec ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo te navedbe za neprerekane in posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
OZ člen 150,153. ZVZD člen 5,6,8,9. ZPP člen 87, 96.
smrt bližnjega - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku – delo na višini – varnostni pas
Pritožbeno sodišče je upoštevalo podrejeno vlogo pokojnika naproti delodajalcu, hkrati pa tudi okoliščino, da je bil pokojnik delavec z dvajsetletnimi izkušnjami, ki bi lahko in moral zahtevati od delodajalca, da zagotovi izvajanje del na strehi v skladu s Splošnimi navodili za varno delo na strehah. Tudi sodna praksa mora s svojimi odločitvami prispevati, da se zagotavljajo pogoji varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni, da morajo vsi udeleženci delovnega procesa vzpostavljati pogoje za varno delo, kar izhaja tudi iz določb ZVZD, razmejitev (obseg) odgovornosti med delodajalcem in zaposlenim pa je odvisna od okoliščin posameznega primera. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pokojnik soprispeval k škodnemu dogodku v višini 10%.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost sicer ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni naravi sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče namreč ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da je že prepričano o nasprotnem. Razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov zato niso utemeljeni.
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.