tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje - spor o dodatni zapuščini - sporna dejstva - skupno premoženje
Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
oporočno razpolaganje – nadomestitev – smrt oporočnega dediča pred zapustnikom – razlaga oporoke
Ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, po ZD pa ni vstopne pravice potomcev, je nastopilo zakonito dedovanje. Tekst oporoke je bil jasen in ga ni treba razlagati. S tem, ko je oporočitelj določil pritožnika za dediča svoji oporočni dedinji, ta določba ne more biti veljavna.
SRS točka 5, 5.28, 5.31, 5.46. ZFPPIPP člen 137, 219, 219/1, 219/3, 221.
razveljavitev prisilne poravnave – goljufiv način - popravek terjatve – odpis terjatve – razkritje finančnega položaja
Odpis terjatve je dokončen izbris iz poslovnih knjig. Pomeni, da se podjetje odpove njeni nadaljnji izterjavi. Popravek vrednosti pa na ločenem kontu popravlja osnovno terjatev, ker obstaja domneva, da ta ne bo poravnana. Posledica tega je, da se na drugem kontu zabeleži prevrednotovalni poslovni odhodek. Oblikovani popravek je tako samo izkazani popravek terjatve, medtem ko sama terjatev še vedno obstaja in se na tej podlagi vodijo vse aktivnosti za njeno izterjavo.
Namen prisilne poravnave ni v poplačilu upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja, temveč v poplačilu upnikov v dogovorjenem, najboljšem možnem obsegu, ki je ugodnejši, kot če bi bil nad njim začet stečajni postopek, na način, ki dolžniku omogoča nadaljnje pozitivno poslovanje. Brez dvoma je tako pomembno, da dolžnik upnikom razkrije svoj realni finančni položaj in jim glede na to poda predlog prisilne poravnave. Pri tem pa jim ne more (in ne sme) ponuditi plačila iz sredstev, ki jih še nima in za katera dvomi, da jih bo dobil.
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic –pasivna legitimacija – pobot
Tožena stranka je nesporno svoje obveznosti plačevala preko družbe S. d.o.o. (s katero je imela sklenjeno mandatno pogodbo, njej pa je tožeča stranka tudi izstavljala račune) nesporno pa je tudi, da je šlo za plačevanje nadomestil za programske in avtorske pravice ter licenčnine, torej pravic katerih kolektivno upravljanje je bilo dovoljeno tožeči stranki. Komu je tožeča stranka izstavljala fakture – toženi stranki ali njenemu mandatarju, na vprašanje pasivne legitimacije torej ne more vplivati.
Za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora ni treba, da v pobot uveljavljena terjatev izhaja iz istega obdobja kot vtoževana terjatev.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
ŠOLSTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0063642
URS člen 140, 140/2. OZ člen 197. ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7. ZOFVI-A člen 22, 22/2, 23, 45, 45/2. ZLS člen 24, 25.
stroški prevoza učencev po nevarnih poteh - brezplačen šolski prevoz – naloge iz državne pristojnosti – financiranje občin – sodna pristojnost
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav (zagotovljena poraba, primerna poraba) po ZFO in njegovi noveli iz leta 1998. Upoštevaje, da je država z ZOFVI dodatno (poleg financiranja občin v okviru finančnih izravnav) prevzela tudi financiranje brezplačnih prevozov učencev osnovnih šol po nevarnih poteh, je s tem povezanimi zahtevki občine na mestu uporaba analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine.
V predmetnem sporu bi bila pravilna pot za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka arbitraža.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - razrez lesa - hrup - smrad - krajevno običajne razmere - škoda - dokazovanje z izvedencem - dokazno breme - nevarna dejavnost
Na strani tožeče stranke je dokazno breme, da so vplivi iz sosednje – toženčeve parcele na parcelo tožeče stranke prekomerni in tožeči stranki otežujejo uporabo. Ker so vplivi – hrup, prah, smrad, izpušni plini, vibracije merljivi, bi jih tožeča stranka lahko dokazovala in dokazala le s pomočjo strokovnjaka – izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve.
Žagarski obrat kot tak ni nevarna stvar oz. dejavnost. Nevarna je žaga, ki deluje, a le za ljudi, ki s to žago upravljajo, nikakor pa nevarne dejavnosti ne predstavlja hrup, ki ga žaga v obratovanju povzroča.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.