OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
pravdni stroški – posebne okoliščine – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške
Do trenutka plačila je tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Za vložitev tožbe za vpis lastninske pravice na dolžnika ne zadošča zgolj okoliščina, da je tožeča stranka začela izvršilni postopek zoper dolžnika in da razpolaga s sklepom o izvršbi, ampak je bistveno, da kot upnik predlaga izvršbo prav na nepremičnine in šele vloženi predlog na nepremičnine, v zvezi s katerimi se ugotovi, da dolžnik pri njih še ni vpisan kot lastnik, niti upnik ne more izkazati listin za takšen vpis ter prekinitev izvršilnega postopka zaradi rešitev predhodnega vprašanja, daje upniku procesno upravičenje za vložitev tožbe, s katero se pravzaprav pravda za tujo (dolžnikovo) pravico.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko prebivališče
Toženec je v času vročanja tožbe dejansko imel in štel za svoje stalno bivališče O., čeprav se je dejansko dalj časa nahajal tudi pri partnerici na I. Zlasti je pomembno, da je zavestno prejemal pošto na O., kjer je tudi imel svoj poštni nabiralnik.
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in tožencu naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust. Tožnik je nato v spis vložil vlogo, v kateri se je skliceval na opr. št. predmetnega spisa. V tej laični vlogi je navedel, da se s sodbo sodišča prve stopnje delno strinja, da naj bi tožnik delal pri drugem delodajalcu in da naj bi pri toženi stranki prejel sorazmerni del regresa za letni dopust. Vlogo toženca je potrebno šteti za laično pritožbo, ki jo je toženec vložil v spis pravočasno in v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko. Na takšno ugotovitev nima vpliva nepravilna oznaka vloge (toženec je to vlogo označil kot odgovor na tožbo), saj iz nje izhaja opr. št. predmetnega spisa, v zvezi s katerim je bila izdana sodba sodišča prve stopnje s to opr. št., besedilo te vloge se nanaša na regres za letni dopust, prav tako pa je ta vloga s strani toženca tudi podpisana. To pomeni, da ima ta vloga najmanj značilnosti tako imenovane gole pritožbe, saj vsebuje sestavini iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
izvršilni postopek – prehod terjatve na novega upnika – po zakonu overjena zasebna listina
Ker sta podpisa obeh zakonitih zastopnikov pogodbenih strank na pogodbi overjena po notarju, pogodba predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino, ki v skladu z določilom tretjega odstavka 24. člena ZIZ predstavlja podlago za spremembo upnika v izvršilnem postopku, ki že teče.
OZ člen 619, 625, 625/3, 633, 633/1, 634, 639, 639/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pravočasnost grajanja napak – očitna napaka – skrita napaka
Pravočasnost grajanja napak je odvisna od tega, za kakšno napako gre, saj je treba očitno napako, ki jo je mogoče ugotoviti že z običajnim pregledom, grajati nemudoma, skrito napako pa najpozneje v enem mesecu, ko je bila odkrita.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato upravičen do izplačila odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - izguba dohodka – prevozni stroški – prosti preudarek - strošek za nego in pomoč – aktivna legitimacija – napad psov
Po stališču sodne prakse je oškodovanec, ki je potreboval pomoč bližnjega pri osnovnih življenjskih potrebah, aktivno legitimiran za uveljavljanje takšnega zahtevka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost sicer ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni naravi sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče namreč ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da je že prepričano o nasprotnem. Razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov zato niso utemeljeni.
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Navedba navedenega zneska je posledica očitne računske pomote, saj je pritožbeno sodišče znesek stroškov, ki bi pripadal tožniku glede na doseženi uspeh (21,33 % od 7106,00 EUR), napačno odštelo od zneska skupnih toženkinih stroškov namesto od zneska 4051,97 EUR.
ZPP člen 155, 318, 318/1. OZ člen 435, 488, 489, 491.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - sankcije za pravne napake - potrebni pravdni stroški - stroški za odgovor na pritožbo
Ker odgovor na pritožbo glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora, ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), toženec ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
ZGJS člen 5, 5/2. ZVO-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 12. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja člen 13.
Da bi sodišče prve stopnje lahko sledilo ugovorom tožene stranke, da nima nobenih obveznosti do tožeče stranke kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe, bi morala tožena stranka dokazati, da je v ustreznem postopku dosegla ukinitev spornih priključkov na javni vodovod in izbris iz evidence uporabnikov v smislu 1. odstavka 12. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko bivališče
Toženec je dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisane (tožba v odgovor) vročeno s fikcijo, zato ta ni nastopila. Vročanje torej ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.