V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
zastaranje prekrška - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - prekinitev postopka - „ne bis in idem“
Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja storilke prekrška za ravnanje, ki ima tudi znake prekrška (vložena obtožnica), je logično, da v tem primeru postopek o prekršku ne teče oz. se prekine. V tem času pa ne teče le relativno zastaranje (drugi odstavek 42. člena ZP-1) brez dvoma pa teče absolutno zastaranje, ki nastopi takrat, ko poteče zastaralni rok (določba tretji odstavek 42. člena ZP-1).
OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075556
OZ člen 134, 179.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - plačilo odškodnine – objektivno žaljiv zapis
Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine in nevšečnosti – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – bodoča škoda – več zlomov – pretres možganov
Bodoča škoda v konkretnem primeru so tudi bolečine. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je treba upoštevati tudi občasne bolečine manjše intenzivnosti zaradi brazgotin v poškodovanih in operiranih predelih ter sprememb v sklepih, ki bodo tožnika spremljale tudi v bodoče.
Ker je nezavest prekrila primarni strah, je bil tožnik prizadet zgolj zaradi strahu za izid zdravljenja.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – pravočasno vložen odgovor na nepristojno sodišče – strokovna napaka vložnika – sklepčnost tožbe
Vrednost spora je tožena stranka sama pravno ocenila drugače kot tožeča stranka in zavestno (torej ne po pomoti) vložila odgovor na tožbo pri drugem sodišču, za katerega je ocenila, da je stvarno pristojno. Takega ravnanja ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, pač pa njegovi strokovni napaki, ki zato, ker je ni storila prava neuka stranka, ni razlog za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
pobotni ugovor - litispendenca - pobotanje judikatne terjatve
O terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno: v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, pa o njej še ni pravnomočno odločeno.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 147. ZPP člen 250, 253.
zdravniška napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - napaka pri zdravljenju - dokazovanje z izvedencem
Utemeljen je očitek o neustreznosti izvedbe dokazovanja z izvedencem v tem, ker ga sodišče ni seznanilo s konkretnim primerom, saj mu ni omogočilo vpogleda v obširno zdravstveno dokumentacijo tožnika, ki se nahaja v spisu, niti ga ni seznanilo z izpovedbami zdravnikov o poteku zdravljenja na eni strani ter tožnika in njegove žene na drugi strani. Ker gre za zahtevna strokovna vprašanja in v celoti nasprotne trditve tožnika in zdravnikov ter sporne zapise v zdravniški dokumentaciji, je v tem postopku nujno potrebno, da poda izvedenec ne le mnenje, pač pa tudi izvid, kljub temu, da je seveda v izključni pristojnosti sodišča končni sklep o določitvi vsebine pravnega standarda skrbnosti, ki se zahteva v poklicnem delu zdravnika.