Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - izguba dohodka – prevozni stroški – prosti preudarek - strošek za nego in pomoč – aktivna legitimacija – napad psov
Po stališču sodne prakse je oškodovanec, ki je potreboval pomoč bližnjega pri osnovnih življenjskih potrebah, aktivno legitimiran za uveljavljanje takšnega zahtevka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delo na višini
Pritrjevanje „knauf“ plošč samo po sebi ni nevarna dejavnost, vendar pa je lahko takšno dejavnost mogoče opredeliti kot nevarno, če se opravlja na višini.
Zagotavljanje zaščitnih sredstev ni imelo vpliva na zlom lestve, ki je bil vzrok nezgode. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je namen predpisov, ki zagotavljajo varstvo in zdravje delavcev pri delu, kar najbolj zmanjšati verjetnost nastanka škodnih dogodkov, pri katerih delavec utrpi poškodbe pri delu. Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD oziroma ustrezni podzakonski akti in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je podana tudi krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo. Objektivna predvidljiva posledica dela na višini je tudi padec delavca z lestve in posledično poškodbe delavca, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
odgovornost staršev za škodo – mladoletni otrok – krivdna odgovornost – bolezen starša
Odgovornost staršev temelji na njihovih opustitvah, vsebina krivdne odgovornosti je v zanemarjanju vzgoje, krivda pa je podana tudi takrat, ko skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjenje ravnanja njihovega mladoletnega otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba glede na 4. odstavek 86. člena istega zakona ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V obravnavanem primeru je tožnik revizijo vložil sam, morebitnih dokazil o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa ni predložil, zato ni imel pravice vložiti revizijo zoper sklep oziroma sodbo, izdano v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je revizija nedovoljena, saj gre za primer iz 2. odstavka 374. člena ZPP, ki določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.