prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko bivališče
Toženec je dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisane (tožba v odgovor) vročeno s fikcijo, zato ta ni nastopila. Vročanje torej ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delo na višini
Pritrjevanje „knauf“ plošč samo po sebi ni nevarna dejavnost, vendar pa je lahko takšno dejavnost mogoče opredeliti kot nevarno, če se opravlja na višini.
Zagotavljanje zaščitnih sredstev ni imelo vpliva na zlom lestve, ki je bil vzrok nezgode. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je namen predpisov, ki zagotavljajo varstvo in zdravje delavcev pri delu, kar najbolj zmanjšati verjetnost nastanka škodnih dogodkov, pri katerih delavec utrpi poškodbe pri delu. Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD oziroma ustrezni podzakonski akti in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je podana tudi krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo. Objektivna predvidljiva posledica dela na višini je tudi padec delavca z lestve in posledično poškodbe delavca, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - pogodba obligacijskega prava - zloraba procesnih pravic
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki dedni dogovor sklenejo, pa nastane že s trenutkom sklenitve dednega dogovora – z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega dogovora pred sodiščem. S trenutkom sklenitve dednega dogovora nastanejo tudi medsebojne pravice in obveznosti skleniteljev dogovora. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, pritožnica sklenjenega dogovora ne more izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, sodno poravnavo pa je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
pravdni stroški – posebne okoliščine – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške
Do trenutka plačila je tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Za vložitev tožbe za vpis lastninske pravice na dolžnika ne zadošča zgolj okoliščina, da je tožeča stranka začela izvršilni postopek zoper dolžnika in da razpolaga s sklepom o izvršbi, ampak je bistveno, da kot upnik predlaga izvršbo prav na nepremičnine in šele vloženi predlog na nepremičnine, v zvezi s katerimi se ugotovi, da dolžnik pri njih še ni vpisan kot lastnik, niti upnik ne more izkazati listin za takšen vpis ter prekinitev izvršilnega postopka zaradi rešitev predhodnega vprašanja, daje upniku procesno upravičenje za vložitev tožbe, s katero se pravzaprav pravda za tujo (dolžnikovo) pravico.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko prebivališče
Toženec je v času vročanja tožbe dejansko imel in štel za svoje stalno bivališče O., čeprav se je dejansko dalj časa nahajal tudi pri partnerici na I. Zlasti je pomembno, da je zavestno prejemal pošto na O., kjer je tudi imel svoj poštni nabiralnik.
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in tožencu naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust. Tožnik je nato v spis vložil vlogo, v kateri se je skliceval na opr. št. predmetnega spisa. V tej laični vlogi je navedel, da se s sodbo sodišča prve stopnje delno strinja, da naj bi tožnik delal pri drugem delodajalcu in da naj bi pri toženi stranki prejel sorazmerni del regresa za letni dopust. Vlogo toženca je potrebno šteti za laično pritožbo, ki jo je toženec vložil v spis pravočasno in v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko. Na takšno ugotovitev nima vpliva nepravilna oznaka vloge (toženec je to vlogo označil kot odgovor na tožbo), saj iz nje izhaja opr. št. predmetnega spisa, v zvezi s katerim je bila izdana sodba sodišča prve stopnje s to opr. št., besedilo te vloge se nanaša na regres za letni dopust, prav tako pa je ta vloga s strani toženca tudi podpisana. To pomeni, da ima ta vloga najmanj značilnosti tako imenovane gole pritožbe, saj vsebuje sestavini iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/7, 353, 375, 375/3. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – nagrada upravitelju
Predpostavka za to, da bi bilo mogoče realizirati spremenjeni sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je, da je stečajni postopek zoper dolžnika še v teku. Le tedaj je mogoč priliv denarnih sredstev iz proračunskih sredstev sodišča v korist stečajne mase na denarni račun stečajnega dolžnika. Vsa plačila, vključno z nagrado upravitelju se namreč skladno s 353. členom ZFPPIPP opravijo v breme stečajne mase.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 337. ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekluzija - nedovoljen zahtevek – razlastitev – pogodba namesto razlastitve - priposestvovanje dela nepremičnine – prepoved razpolaganja z nepremičninami – izvedba naroka
Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, ne pomeni pravnega prometa, zato se nanjo prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS in ZDen ne nanaša. Gre namreč za pogodbo, ki nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima le deklaratoren pomen.
Če gre za priposestvovanje dela nepremičnine, sodišče ne more izdati zamudne sodbe brez naroka, saj tožbeni zahtevek predvideva izdelavo elaborata, ki bo šele omogočil izvedbo sodbe v zemljiški knjigi.
Če toženec ne odgovori na tožbo, sodišče pa izda zavrnilno zamudno sodbo, ker oceni, da je tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen, tožnik v pritožbi zoper tako sodbo sme navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če ta njegove prejšnje navedbe dopolnjujejo oz. spreminjajo tako, da je njegova tožba z njimi sklepčna.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje - spor o dodatni zapuščini - sporna dejstva - skupno premoženje
Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice in zato zgolj vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na enega od zakoncev še ne pomeni, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Če vozili nista istega cenovnega razreda, to ne pomeni, da upnik z nadomestnim vozilom ni mogel sestankovati s potencialnimi strankami, da ni in ne bo mogel pridobivati dohodkov, da je in bo moral najeti drugo vozilo, kar naj bi povzročilo dodatne stroške oziroma neugodnosti.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.