Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost sicer ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni naravi sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče namreč ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da je že prepričano o nasprotnem. Razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov zato niso utemeljeni.
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - razrez lesa - hrup - smrad - krajevno običajne razmere - škoda - dokazovanje z izvedencem - dokazno breme - nevarna dejavnost
Na strani tožeče stranke je dokazno breme, da so vplivi iz sosednje – toženčeve parcele na parcelo tožeče stranke prekomerni in tožeči stranki otežujejo uporabo. Ker so vplivi – hrup, prah, smrad, izpušni plini, vibracije merljivi, bi jih tožeča stranka lahko dokazovala in dokazala le s pomočjo strokovnjaka – izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve.
Žagarski obrat kot tak ni nevarna stvar oz. dejavnost. Nevarna je žaga, ki deluje, a le za ljudi, ki s to žago upravljajo, nikakor pa nevarne dejavnosti ne predstavlja hrup, ki ga žaga v obratovanju povzroča.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
izvršilni postopek – prehod terjatve na novega upnika – po zakonu overjena zasebna listina
Ker sta podpisa obeh zakonitih zastopnikov pogodbenih strank na pogodbi overjena po notarju, pogodba predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino, ki v skladu z določilom tretjega odstavka 24. člena ZIZ predstavlja podlago za spremembo upnika v izvršilnem postopku, ki že teče.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0071760
ZPP člen 215. ZASP člen 1, 147.
male avtorske pravice – dokazni standard – pretežna verjetnost – načelo enakega varstva pravic
Ker iz razpoložljivih okoliščin primera ni videti, da bi lahko tožeča stranka storila še kaj več (ponudila je trditveno in dokazno gradivo za tezo, da tožena stranka v svojem lokalu priobča glasbo) kot je storila, je uporaba 215. člena ZPP (pravilo o objektivnem dokaznem bremenu), češ da je tožena stranka zasejala dvom, ali ni glasbena aparatura pokvarjena, v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delo na višini
Pritrjevanje „knauf“ plošč samo po sebi ni nevarna dejavnost, vendar pa je lahko takšno dejavnost mogoče opredeliti kot nevarno, če se opravlja na višini.
Zagotavljanje zaščitnih sredstev ni imelo vpliva na zlom lestve, ki je bil vzrok nezgode. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je namen predpisov, ki zagotavljajo varstvo in zdravje delavcev pri delu, kar najbolj zmanjšati verjetnost nastanka škodnih dogodkov, pri katerih delavec utrpi poškodbe pri delu. Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD oziroma ustrezni podzakonski akti in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je podana tudi krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo. Objektivna predvidljiva posledica dela na višini je tudi padec delavca z lestve in posledično poškodbe delavca, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 337. ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekluzija - nedovoljen zahtevek – razlastitev – pogodba namesto razlastitve - priposestvovanje dela nepremičnine – prepoved razpolaganja z nepremičninami – izvedba naroka
Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, ne pomeni pravnega prometa, zato se nanjo prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS in ZDen ne nanaša. Gre namreč za pogodbo, ki nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima le deklaratoren pomen.
Če gre za priposestvovanje dela nepremičnine, sodišče ne more izdati zamudne sodbe brez naroka, saj tožbeni zahtevek predvideva izdelavo elaborata, ki bo šele omogočil izvedbo sodbe v zemljiški knjigi.
Če toženec ne odgovori na tožbo, sodišče pa izda zavrnilno zamudno sodbo, ker oceni, da je tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen, tožnik v pritožbi zoper tako sodbo sme navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če ta njegove prejšnje navedbe dopolnjujejo oz. spreminjajo tako, da je njegova tožba z njimi sklepčna.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.