izbris tožeče stranke med pritožbenim postopkom – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – zavrženje pritožbe
Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem postopku, in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.
Ker v enomesečnem roku po objavi poziva upnikom nihče izmed njih ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe, je pritožbo tožeče stranke treba zavreči.
zavrženje pritožbe - sodne počitnice - vročanje - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013 je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo potrebno pritožbo zavreči kot prepozno.
invalidnost I. kategorije - invalid II. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do izgube delazmožnosti. Podane zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi tožnika popolnoma onesposobljale za delo. Ne glede na to, da je bil tožnik v BIH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to še ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodni izvedenec je pojasnil, da je tožnik s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, ki je fizično lažje, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 7 kg, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, ki je nenormirano in se ne opravlja v podaljšanem delovnem času. Tožnik za delo zidarja ni zmožen, zmožen pa je opravljati drugo delo, ki je ustrezno njegovi izobrazbeni stopnji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - redarji
Delo občinskega redarja, ko ta na terenu opravlja nadzor nad parkiranimi vozili in pri tem uporablja pribor za pisanje ter občasno računalniško opremo, res ni nevarna dejavnost, vendar pa občinski redarji opravljajo nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov ter pri tem odločajo tudi o izvrševanju sankcij. Izrekanje oziroma vročanje kazni za nepravilno parkiranje pri naslovnikih (torej lastnikih ali voznikih vozil) že po sami naravi stvari ni sprejeto z odobravanjem, zato je v takih okoliščinah mogoče pričakovati tudi (fizično) nasilje uporabnikov nad temi delavci tožene stranke. Tožena stranka je redarjem priskrbela prisilna sredstva ter jim predstavila osnove borilnih veščin in njihova pooblastila. Ob vsem navedenem in ob dejstvu, da redarji delo ter izrekanje sankcij opravljajo v interesu tožene stranke, je potrebno zaključiti, da občinski redarji opravljajo nevarno dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost, in da je zato v konkretnem primeru podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker ga je med opravljanjem redarske službe fizično napadel občan in ga telesno poškodoval.
V obravnavani zadevi gre za ti. verzijsko terjatev v zvezi s preplačili invalidnine za telesno okvaro. Po 1. odst. 190. člena OZ v zvezi s 1. odst. 275. člena citiranega ZIPZ-1 mora pridobitelj ob prehodu premoženja, ki nima pravne podlage, to vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Takšno dejansko stanje je podano tudi v konkretnem primeru. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da ni dolžna vrniti preplačila, ni utemeljen.
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče šteti, da bi tožena stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, četudi je to storila pomotoma ali pri tem ni bila dovolj skrbna.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36. ZDSS-1 člen 70, 70/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno - zavrženje tožbe
Ob dejstvu, da je bila prevedba invalidske pokojnine, priznane pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja v letu 1994, pri slovenskem nosilcu zavarovanja z odločbo pravnomočno zavrnjena, ostane v skladu z 2. odst. 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino izplačevanje invalidske pokojnine v celoti nadaljnja obveznost pogodbenice, ki je dajatev priznala. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine ni utemeljen.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru zmanjševanja stroškov poslovanja ukinila tožničino delovno mesto in naloge tega delovnega mesta razporedila med druge zaposlene. Slednje pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela, zato ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Pri toženi stranki je šlo za neenakomerno razporeditev dela, študentje pa so opravljali dela različnih delovnih mest, pri čemer nobeden izmed njih ni opravljal enakega dela kot prej tožnica na delovnem mestu vodja recepcije. Glede na navedeno delo študentov ni razlog, zaradi katerega tožena stranka tožnici ne bi smela podati odpovedi iz poslovnega razloga.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45. ZZVZZ člen 23.
zdraviliško zdravljenje - bolezni živčnega sistema
Tožniku so ostale določene posledice zaradi prebolele možganske kapi (npr. težava pri govoru), vendar to ni stanje, ki ga določa 45. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (ta v 2. točki določa bolezni živčnega sistema: - organske pareze in paralize s hujšo motnjo funkcije pri dnevnih aktivnostih praviloma neposredno po bolnišničnem zdravljenju; - stanja po poškodbah in nevrokirurških operacijah na osrednjem in perifernem živčevju po operativnem zdravljenju in pri popravljivih funkcionalnih motnjah), kar je pogoj za odobritev pravice do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
ZPIZ-1 člen 67. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 37, 37/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum z Bosno - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Glede na to, da je bila tožniku v BiH priznana in odmerjena invalidska pokojnina tudi na podlagi slovenske dobe in da je toženec na dan veljavnosti Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino že ugotavljal pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, na podlagi zahteve, vložene za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Sporazuma, teh pogojev pa tožnik, to je pogoja 67. člena ZPIZ-1, ni izpolnjeval in je bilo o sorazmernem delu invalidske pokojnine tudi že pravnomočno odločeno, tožbeni zahtevek za priznanja pravice do sorazmernega dela pokojnine, ni utemeljen.
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Le če obstaja po zakonodaji ene od podpisnic pravica do dajatve (pokojnine) brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec zavarovanja pri tej podpisnici zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji (21. člen Sporazuma). V tem sporu ne gre za tak primer, saj je bila tožniku pri nosilcu zavarovanja v BiH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja in posledično ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Zato tožnik pri tožencu na podlagi iste zavarovalne dobe ne bi mogel uveljaviti samostojne starostne pokojnine, tudi če bi bilo o njegovi invalidski pokojnini odločeno v času veljavnosti Sporazuma.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZDSS-1 člen 63.
vdovska pokojnina - ponovna zahteva - predsodni postopek - zavrženje zahteve - predhoden preizkus
Tožena stranka je ob predhodnem preizkusu vloge pravilno zavrgla tožničino ponovno zahtevo za uveljavitev vdovske pokojnine, ker se je o isti upravni zadevi - pravici do vdovske pokojnine - že vodil sodni postopek. V času izdaje izpodbijanih odločb, katerih pravilnost in zakonitost se na podlagi 63. člena ZDSS-1 presoja v tem sporu, postopek po prvotni zahtevi še ni bil pravnomočno končan, saj se je sodni postopek o isti upravni zadevi še vodil. To pa predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o ponovni tožničini zahtevi v predsodnem postopku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - dokončna odločba
Tožnik sodišču prve stopnje, kljub pozivu, ni posredoval dokončne odločbe. V pritožbi tudi sam pojasnjuje, da drugostopenjska odločba v zvezi z pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo še ni bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 72. člena ZDSS-1, mora stranka najprej izčrpati redne upravne poti pred upravnimi organi, šele nato lahko uveljavlja sodno varstvo. Tožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, je bila tako preuranjena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/5. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v dokumentacijo
Po petem odstavku 18. člena Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije imata pred razgovorom delavec in njegov pooblaščenec pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz navedb ali izpovedi tožnice ne izhaja, da bi vpogled v dokumentacijo na razgovoru zahtevala, pa ji ga tožena stranka ni omogočila, iz izpovedi direktorja tožene stranke pa je razvidno, da tožnica tudi po razgovoru ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo. Zato ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni izpeljala postopka v skladu z določbo petega odstavka 18. členu panožne KP.
prevedba osnovne plače - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec – plača – dejansko delo
Prevedbo delovnega mesta novinar urednik II s količnikom za določitev osnovne plače, za katerega je imel tožnik sklenjeno zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi pred prevedbo, je bilo mogoče opraviti bodisi v delovno mesto novinar urednik, v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi, bodisi v delovno mesto urednik oddaj (katerega tožnik navaja kot delovno mesto, ki mu bi ga morala tožena stranka ponuditi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi in sicer glede na dejansko delo, ki ga opravlja). Ker je bilo torej možno in zakonsko dopustno (tudi glede na določbo že omenjenega 49.a člena ZSPJS) in upoštevaje pogodbo o zaposlitvi opraviti prevedbo tožnikove osnovne plače in njeno uvrstitev v plačni razred glede na delovno mesto novinar urednik (v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi), takšna prevedba ni nezakonita.
Pri tožniku gre za stanje po kompresijskem zlomu telesa 1. in 2. lumbalnega vretenca (L1 in L2) ter zlomu leve petnice. Sodni izvedenec je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do trajne izgube delovne zmožnosti, to je nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ter da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, saj v ledvenem delu hrbtenice noben od gibalnih segmentov ne dosega stopnje končne degeneracije diska in posledično nepregibnost gibalnega segmenta, kar je pogoj za priznanje telesne okvare, prav tako posledice poškodbe leve pete in levega gležnja ne dosegajo kriterija navzven vidne obsežne deformacije ter nepregibnost gležnja, kar je pogoj za priznanje telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pri tožniku obstaja 50% telesna okvara, nastala zaradi poškodbe pri delu in na priznanje pravice do invalidnine, ni utemeljen.
Glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP se v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.