ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Dejstvo, da se tožnici očita neizpolnitev delovne obveznosti, ki je izvirala iz opravljanja njene prejšnje funkcije (v. d. direktorice) in ne iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodje finančno računovodske službe in organizatorja izobraževanja), ki je bila izredno odpovedana, samo po sebi ne kaže na očitno nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov, čeprav tožnica trdi nasprotno. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da sodišče naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki ohraniti oziroma vzpostaviti delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
Zastaranje kazenskega pregona je po tretjem odstavku 112. člena KZ pretrgano z vsakim procesnim dejanjem za pregon storilca kaznivega dejanja in ne šele, ko je domnevni storilec s tem dejanjem seznanjen.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 152, 152/1, 153, 153/5.
prisilna poravnava – predlog za začetek postopka prisilne poravnave - – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna ovira – stranke predhodnega postopka – družbenik stečajnega dolžnika – procesna legitimacija za pritožbo
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 9.1.2014 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.11.2013, s katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom in je dolžnik dne 27.11.2013 pri sodišču vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ima razveljavitev prej citiranega sklepa o začetku stečajnega postopka za posledico, da je nastopila procesna ovira za odločanje o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 5, 12, 249.
predčasna pokojnina - vojaška predčasna pokojnina - starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih
V tožničinem primeru je šlo za pravnomočno odločbo o priznanju pravice do predčasne starostne pokojnine po ZPIZVZ. Ker je bilo o tožničini pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka in odmere pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, ki ureja zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, na podlagi vložene zahteve, ni mogoče začeti oziroma jo je potrebno v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-1. ZPP člen 213.
invalidnina - telesna okvara - seznam - izvedenec
Specialistka nevrologinja je podala izvid in mnenje v okviru katerega je tožnikovo telesno okvaro v posledici ishemične možganske kapi v malih možganih opredelila v višini 30 %. ZPIZ-1 v 1. alineji prvega odstavka 144. člena za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro v primeru, ko gre za posledice bolezni zahteva najmanj 50 % telesno okvaro, zato tožnik za ugotovljeno 30 % telesno okvaro, ki je nastala zaradi posledic bolezni, ni upravičen do invalidnine za telesno okvaro.
ZGD-1 člen 501, 501/2. ------------- Op. št. (1): tako dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah 3. knjiga, stran 147 - 148, GV Založba, Ljubljana 2007. Op. št. (2): ibid.
sodni izstop družbenika - pogoji za izstop
Sodni izstop je po citirani določbi drugega odstavka 501. člena ZGD-1 mogoč le, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki jih zakon našteva le primeroma. Našteti primeri kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo, kar pa ni nujen pogoj. Utemeljen razlog je tako npr. tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Posplošeno rečeno, je mogoče za utemeljen razlog za izstop šteti vsa tista dejstva, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bi kdo še vztrajal kot družbenik, ker mu tako stanje (lahko) prinaša nesorazmerna bremena ali škodo in kolikor dejstvo ne spada med normalna komercialna tveganja, kot je npr. grozeča gospodarska kriza.
ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/7, 110/7-2, 421, 421/2.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost - starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine - vdova
Tožena stranka tožnici upravičeno ni priznala pravice do vdovske pokojnine, saj tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 110. člena ZPIZ-1, ker je na dan smrti zavarovanca uživalca starostne pokojnine dopolnila 44 let, zakon pa zahteva dopolnitev 45 let.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
začasna nezmožnost za delo - socialni spor - trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo - izvedena priča - osebni zdravnik - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice, ki je izvedena priča. Za izvedeno pričo je pomembno, da ima za pravilno zaznavanje dejstev tudi posebno strokovno znanje. Izvedena priča je zdravnik, ki med drugim poroča tudi o poteku bolezni in o zdravljenju. Glede na naravo izvedene priče in (pričakovan) pomen njene izpovedi, je določbo 68. člena ZDSS-1 (po kateri v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka) razlagati tako, da toženec ne trpi samo stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem, pač pa tudi stroške izvedene priče osebnega ali drugega zdravnika, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo tega dokaza in ne glede na končni uspeh v pravdi.
zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe - štipendija - nepristojno sodišče - odvetnik - očitna pomota - pooblaščenec odvetnik - prepozna tožba
Ker je bila tožba vložena po izteku zakonskega roka, jo je potrebno zavreči.
Vrhovno sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
prevedba osnovne plače - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec – plača – dejansko delo
Prevedbo delovnega mesta novinar urednik II s količnikom za določitev osnovne plače, za katerega je imel tožnik sklenjeno zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi pred prevedbo, je bilo mogoče opraviti bodisi v delovno mesto novinar urednik, v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi, bodisi v delovno mesto urednik oddaj (katerega tožnik navaja kot delovno mesto, ki mu bi ga morala tožena stranka ponuditi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi in sicer glede na dejansko delo, ki ga opravlja). Ker je bilo torej možno in zakonsko dopustno (tudi glede na določbo že omenjenega 49.a člena ZSPJS) in upoštevaje pogodbo o zaposlitvi opraviti prevedbo tožnikove osnovne plače in njeno uvrstitev v plačni razred glede na delovno mesto novinar urednik (v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi), takšna prevedba ni nezakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058609
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/1, 34a/3. ZIZ člen 15. ZPP člen 194.
odmera sodne takse - eno pravno sredstvo dveh dolžnikov - sosporništvo
Iz izvršilnega naslova res izhaja, da sta dolžnika v odnosu zakonitega sosporništva (zastaviteljica in porok), vendar pa sta dolžnika vložila eno pritožbo zoper sklep o ugovoru, zaradi česar bi jima sodišče moralo odmeriti eno sodno takso.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNI RAZPISI
VSL0076826
OZ člen 247.
pogodbena kazen - zamuda pri dobavi - vzrok za zamudo - javni razpis - sklenitvena faza pogodbe
Potem ko je bila tožena stranka izbrana na javnem razpisu, in je po pozivu tožeče stranke dne 16. 12. 2008 sklenila pogodbo z jasno opredeljenim rokom izpolnitve, kakor tudi z določeno sankcijo v obliki pogodbene kazni zaradi zamude, se tožena stranka ne more več uspešno sklicevati na razloge, ki naj bi obstajali v času pred samo sklenitvijo pogodbe. Morebitne objektivne okoliščine, ki naj bi oteževale izpolnitev pogodbe v pogodbeno dogovorjenem roku zato gredo v breme same tožene stranke, ki je kljub temu s podpisom pogodbe prevzela takšno pogodbeno zavezo.
družinska pokojnina - zavrženje nove zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva - otrok - popolna nezmožnost za delo
Že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ni bilo dokazano, da bi pri tožniku zaradi Fabryeve bolezni do materine smrti, ko je dopolnil že 31 let starosti, bila podana popolna nezmožnost za delo, ki je eden od bistvenih pogojev za pravico do družinske pokojnine na strani zavarovanega družinskega člana. Za popolno nezmožnost za delo pri otrocih, kot zavarovanih družinskih članih namreč glede na 121. člen ZPIZ-1 šteje nezmožnost za samostojno življenje in delo. Ob razpoložljivi medicinski in drugi listinski dokumentaciji v upravnem spisu je zato dovolj podlage za zaključek, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, na podlagi katerega je bila v obravnavanem predsodnem postopku tožnikova nova zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi z izpodbijanima upravnima aktoma zakonito zavržena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - prevzem delavcev - delovnopravna koninuiteta
Tožnica je ves čas opravljala delo prodajalke v isti prodajalni in ni prišlo do prekinitve delovnega razmerja, zato je potrebno šteti, da tožnica ni spremenila zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu. Glede na to, da je druga družba prevzela osnovna sredstva, prodajalno, kjer je delo opravljala tožnica ter stranke in tudi zaposlene, so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je uživala tožnica pri delodajalcu prenosniku avtomatično prešle na prevzemnika (drugo družbo) in nato naprej na toženo stranko. Zato je tožena stranka solidarno odgovorna za obveznosti do delavcev, ki so nastale do prevzema.