USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0076839
URS člen 26, 26/1. OZ člen 168. Uredba o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 3, 7, 9, 10.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - vzročna zveza - proizvajalec električne energije - uredba vlade - enotna letna premija - javnopravna pravica
Protipravno bi bilo ravnanje tožene stranke, če bi bila sama ravnala tako, da bi bila kršila kakšno pravico javnopravne narave, ki jo ima tožeča stranka. Protipravnost je podana le, če tožena stranka ravna v nasprotju s kakšnim javnopravnim predpisom.
Tožeča stranka od tožene stranke ni imela pravice zahtevati določitve enotne letne cene, niti enotne letne premije v prav določeni višini. Eno in drugo je bilo odvisno od volje tožene stranke. Tožeča stranka torej ni pridobila še nobene javnopravne pravice zoper RS. RS ne more biti odgovorna, saj tudi ni kršila nobene pravice tožeče stranke.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 40, 41, 41/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZPP člen 355.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - vsebina predloga - zadržanje v psihiatrični bolnišnici
Dvodnevno zadržanje v bolnišnici na predlog izvedenca je dopustno, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.
Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/5. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v dokumentacijo
Po petem odstavku 18. člena Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije imata pred razgovorom delavec in njegov pooblaščenec pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz navedb ali izpovedi tožnice ne izhaja, da bi vpogled v dokumentacijo na razgovoru zahtevala, pa ji ga tožena stranka ni omogočila, iz izpovedi direktorja tožene stranke pa je razvidno, da tožnica tudi po razgovoru ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo. Zato ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni izpeljala postopka v skladu z določbo petega odstavka 18. členu panožne KP.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - dokončna odločba
Tožnik sodišču prve stopnje, kljub pozivu, ni posredoval dokončne odločbe. V pritožbi tudi sam pojasnjuje, da drugostopenjska odločba v zvezi z pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo še ni bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 72. člena ZDSS-1, mora stranka najprej izčrpati redne upravne poti pred upravnimi organi, šele nato lahko uveljavlja sodno varstvo. Tožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, je bila tako preuranjena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.
zavrženje pritožbe - vročanje - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila drugotoženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013, zato bi drugotožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Drugotožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo treba na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zavreči kot prepozno.
zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe - štipendija - nepristojno sodišče - odvetnik - očitna pomota - pooblaščenec odvetnik - prepozna tožba
Ker je bila tožba vložena po izteku zakonskega roka, jo je potrebno zavreči.
Vrhovno sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Iz dejstva, da se je tožena stranka odzivala na pozive tožeče stranke in z njo komunicirala glede izvajanja naročenih del, še ni mogoče sklepati na njun neposredni pogodbeni odnos, saj je glede na očitno nesporen položaj tožene stranke kot upravnika to morala izvajati na podlagi pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki, v okviru katerega je morala skrbeti za njihove interese.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005699
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – konkretizacija pritožbenih navedb
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanka spremembe v službi težko prenašala in je imela občutek, da je na delovnem mestu trpinčena, zaradi česar se je že leta 2008 obrnila na Zvezo svobodnih sindikatov. Oškodovankin občutek pa ni ustrezal realnosti kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kar dokazujejo tudi oškodovankina ravnanja po tem, ko obdolženka ni bila več direktorica Občinske uprave, to je ravnanja po 15.10.2010, kot je obrazloženo v točki 9 izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da oškodovankin (subjektivni) občutek, da se nad njo izvaja psihično nasilje, oziroma občutek ponižanja in neenakopravnega obravnavanja ni v vzročni zvezi z obdolženkinim ravnanjem. Kot je obrazložilo sodišče v izpodbijani sodbi je bil obdolženkin način vodenja sicer res avtokratski, brez posluha za podrejene in celo brezobziren, vendar je bila taka do vseh in še posebej pomembno je, da je bila taka tudi do sebe kot je večkrat citirano tudi v pritožbi.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.
najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – poslovni prostor – izpraznitev in izročitev
Tožbe oziroma zahteve po prenehanju najemne pogodbe zaradi sodne odpovedi (in posledično zahteve po izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora po izteku odpovednega roka) tožeča stranka sploh ni vložila, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o nečem, za kar sploh ni bila vložena tožnikova zahteva za pravno varstvo, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.
dodatek k pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičena obogatitev - tuj nosilec zavarovanja - višina preplačila
Tožnica je prejela dodatek k pokojnini, do katerega ni bila upravičena, zato ga je dolžna tožencu vrniti. Med pravdnima strankama je sporna višina preplačila. Dva dokumenta za isto obdobje navajata različna podatka glede preplačila. Ker na podlagi takšnih podatkov ni mogoče preveriti pravilnosti izračuna preplačila za vsak mesec posebej za vtoževano obdobje ter nato ugotoviti skupen znesek preplačila, ki mora ustrezati seštevku posameznih mesečnih zneskov preplačila, je odločba toženca v delu, ki se nanaša na višino preplačila, nezakonita.
V obravnavani zadevi gre za ti. verzijsko terjatev v zvezi s preplačili invalidnine za telesno okvaro. Po 1. odst. 190. člena OZ v zvezi s 1. odst. 275. člena citiranega ZIPZ-1 mora pridobitelj ob prehodu premoženja, ki nima pravne podlage, to vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Takšno dejansko stanje je podano tudi v konkretnem primeru. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da ni dolžna vrniti preplačila, ni utemeljen.
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče šteti, da bi tožena stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, četudi je to storila pomotoma ali pri tem ni bila dovolj skrbna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - prevzem delavcev - delovnopravna koninuiteta
Tožnica je ves čas opravljala delo prodajalke v isti prodajalni in ni prišlo do prekinitve delovnega razmerja, zato je potrebno šteti, da tožnica ni spremenila zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu. Glede na to, da je druga družba prevzela osnovna sredstva, prodajalno, kjer je delo opravljala tožnica ter stranke in tudi zaposlene, so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je uživala tožnica pri delodajalcu prenosniku avtomatično prešle na prevzemnika (drugo družbo) in nato naprej na toženo stranko. Zato je tožena stranka solidarno odgovorna za obveznosti do delavcev, ki so nastale do prevzema.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – stvarna napaka – jamčevanje za napake – zmota – status cenilca
V konkretnem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji iz naslova jamčevanja za napake (členi od 633. do 640. OZ), spričo katerih toženi stranki naročenega in opravljenega dela ne bi bilo treba plačati. Tožena stranka namreč ni trdila, da je od pogodbe odstopila (ker je imelo opravljeno delo tako napako, da je bilo zanjo neuporabno – 638. člen OZ), prav tako pa trditveno gradivo tožene stranke nikakor ne opravičuje uporabe ugovora znižanja plačila iz 640. člena OZ (po trditvah tožene stranke je bilo delo zaradi zatrjevanih dejstev povsem brez vrednosti), upoštevaje ob tem tudi izostanek ustreznega oblikovalnega zahtevka.