odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
zbornica – plačilo članarine – pritožbeni razlogi – odločitev brez glavne obravnave - spor majhne vrednosti
Odločitev v sporu brez glavne obravnave lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - oakt o sistemizaciji
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, ali jih odda zunanjim izvajalcem, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjševanje delavcev. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne more spuščati.
Sodišče mora pri ugotavljanju zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov presoditi le, ali so podani razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v odpovedi, ter ali je tožena stranka ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delo. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
darilna pogodba – izbrisna tožba – preklic darila zaradi stiske – zagotovitev preživljanja – volja darovalke – gotovo bodoče dejstvo
Toženec bi se lahko uspešno uprl zahtevku kot posledici preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalke, če bi ji sam zagotovil preživljanje. To bi lahko storil kadarkoli po preklicu, tudi še tekom pravdnega postopka.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče pravilno zaključilo, da eksistenčna ogroženost darovalke predstavlja gotovo bodoče dejstvo. Pri tem ni potrebno, da ji sredstev povsem zmanjka.