vrednost spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog - posebna pritožba - pritožba zoper odločitev o glavni stvari
Ob upoštevanju določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 se bo tožeča stranka zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta lahko pritožila v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, oziroma v pritožbi zoper sklep o umiku tožbe, če sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje glede na novo določeno vrednost spornega predmeta ne bo plačala.
Posesti ne moti samo tisti, ki neposredno izvede neko motenje, temveč tudi tisti, ki takšno motenje naroči ali z njim soglaša ali pa je motenje storjeno v njegovo korist, pa se od tega ne ogradi (dejanje odobrava, ga šteje v svojo korist, odklanja restitucijo).
Sodna praksa tudi prekaristu nudi posestno varstvo.
Ker je sodišče izvršbo nedenarne terjatve ustavilo, še preden so bile iz nepremičnine odstranjene premične stvari dolžnika, izvršilno dejanje deložacije še ni zaključeno.
posest - priposestvovanje dela nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine
Čeprav je mogoče priposestvovanje dela nepremičnine, ni mogoče priposestvovati idealnega dela. Vendar so dokazi, da je zapustnica priposestvovala določen solastninski delež na skupnih delih, o čemer so stranke sklenile sporazum. Kljub temu, da tako postavljenega zahtevka ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo, pa je zahtevek možen in tožba sklepčna, saj pomeni prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbo 105-127. člena SPZ.
izvedba dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neuporabno izvedensko mnenje – poroštvena izjava – podpis poroštvene izjave
Izvedeniškemu mnenju grafologa ni mogoče očitati pomanjkljivosti, vendar pa izvedenec ni podal uporabnega odgovora na vprašanje, ki mu ga je sodišče zastavilo v zvezi s pristnostjo podpisa. V ponovljenem postopku bi po oceni pritožbenega sodišča toženki, na kateri je dokazno breme, da izkaže, da podpis na pogodbi ni pristen, morali omogočiti izvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca grafološke stroke.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
padec v trgovini - razlitje mehčalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V ravnanju tožnice ni nikakršnega soprispevka. Glede na dejstvo, da so bila tla ravna, v avli pa je bilo malo ljudi, tožnici ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri hoji. Nerazumno je pričakovati, da oseba pri hoji v takšnih okoliščinah, kot se je nahajala tožnica, ves čas gleda predse in pod noge.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Določbe 61. člena ZD specialno urejajo le omejeno uveljavljanje neveljavnosti (drugače kot to urejajo določbe OZ glede neveljavnosti pogodb – 93. oziroma 95. člen OZ), materialnopravno zgrešeno pa je stališče, da ni mogoč ugotovitveni zahtevek v primeru oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – kršitev osebnostnih pravic – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja državnih organov
Pri višini odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je sodna praksa kot pravno odločilne okoliščine izpostavila predvsem trajanje pripora, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, in posredno tudi naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obtožen.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, seveda ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost imetnika živali - soprispevek voznika - začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - trajna narava duševnih bolečin - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - sekundarni strah - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokaz - zamudne obresti
Za psa, ki se giblje v bližini ceste, je dolžan poskrbeti njegov lastnik, zato od voznika, ki pravilno pelje po cesti, nikakor ni mogoče zahtevati, da bo v vsakem trenutku pričakoval, da mu na cesto lahko skoči pes ali kakšna druga žival. Povprečno skrben voznik lahko upravičeno pričakuje, da je pes šolan, vajen prometa in ne bo nenadoma skočil na cesto oziroma pred vozilo. Če do tega pride, je za škodo, ki jo pes povzroči, odgovoren izključno njegov lastnik in ni mogoče govoriti o soprispevku voznika.
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti gre oškodovancu odškodnina samo v izjemnih primerih, kamor obravnavana zadeva ne sodi.
Če lastnik ravna skladno s 507. členom OZ, mora predkupni upravičenec, da uveljavi svojo predkupno pravico, hkrati z izjavo, da bo izkoristil svojo predkupno pravico, plačati tudi kupnino, navedeno v obvestilu lastnika o nameravani prodaji oziroma jo (če so za to izpolnjeni pogoji) položiti pri sodišču.
izračun nujnega deleža - vstopna pravica - pozneje najdeno premoženje - agrarna skupnost
Če bi zapustnikova vdova še živela, bi bila na novo najdenem premoženju upravičena do nujnega deleža v višini 1/4. Vstopna pravica, po kateri bodo ta nujni delež dedovale udeleženke, pomeni pravico potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje. Udeleženke bodo tako skupaj podedovale 1/4 delež v gotovini v smislu drugega odstavka 8. člena ZPVAS, na vsako od njih pa odpade delež v višini 1/28.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071797
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/3. ZPP člen 212, 285.
sklepčnost tožbe – odpoved najemnega razmerja iz krivdnih razlogov – oblikovalni tožbeni zahtevek – tožba na izpraznitev stanovanja – materialno procesno vodstvo
Ker je med pravdnima strankama sporno, ali je krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe podan, bi morala tožeča stranka poleg tožbe na izpraznitev stanovanja podati tudi tožbeni zahtevek na razveljavitev najemne pogodbe.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 350, 350/3. OZ člen 131, 131/1, 147, 179, 352, 352/1.
prekoračitev tožbenega zahtevka - solidarna odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odgovornost - protipravnost - padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - dokazno breme
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka.
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči s trenutkom, ko je oškodovanec izvedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za škodo. Ta pogoj je lahko izpolnjen šele tedaj, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.
ZUJF člen 246, 246/2, 246/3. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starost - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanega sklepa ni utemeljen.