STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0063716
ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-1, 281, 281/5. OZ člen 14. ZPP člen 108, 181, 181/3, 482, 482/1, 482/1-1.
neveljavnost sklepa nadzornega sveta – odpravnina – prenehanje mandata člana uprave – stvarna pristojnost – pogodba o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti uprave – odpoklic uprave iz krivdnih razlogov – sklep nadzornega sveta o razrešitvi – oblikovalno upravičenje – ugotovitveni tožbeni zahtevek – nepopolnost tožbe
Razmerje med članom uprave in družbo predstavlja tudi korporacijskopravno razmerje. Vendar zakon sam iz tega razmerja še ne daje upravičenja do odpravnine v posledici prenehanja mandata člana uprave. V konkretnem primeru je bilo takšno denarno upravičenje dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, zato je pravico do plačila odpravnine potrebno razumeti kot pravico iz delovnega razmerja.
Vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o razrešitvi spada v presojo tistega dela razmerja med članom organa gospodarskih družb in družbo, ki ima sicer korporacijskopravni značaj, četudi ima sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
Ob tem, ko tožena stranka v pritožbi niti ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so bili o sprejeti odločitvi tožeče stranke na skupščini podrejene družbe o njeni likvidaciji, seznanjeni predsednik nadzornega sveta in še dva njegova člana, kakor tudi, da tožena stranka tudi po odpoklicu tožeče stranke ni preklicala postopka likvidacije navedene odvisne družbe, je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno sklepalo, da opustitve tožeče stranke v obliki nepridobitve pisnega soglasja nadzornega sveta k sprejeti odločitvi o likvidaciji podrejene družbe, ni mogoče kvalificirati kot hujšo kršitev obveznosti v smislu prve alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1.
ZUTD člen 65, 65/3, 140. ZDR člen 11, 13, 118, 118/1. OZ člen 86, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odškodnina
V drugem delovnem sporu je bilo s sodbo pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala. ZDR ter OZ ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (11. člen ZDR). Tožnica se ni sklicevala na napako volje pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tudi ne na druge izpodbojne razloge, določene v 94. členu OZ. Razlogi, iz katerih tožnica izpodbija podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Pri stranski intervenientki ni podana invalidnost v nobeni kategoriji, kakor je to določeno v 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1, saj pri njej ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, to je višji referent za prostorsko načrtovanje pri tožeči stranki. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se stranska intervenientka razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, ni utemeljen.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - preplačilo - invalid III. kategorije - neupravičena obogatitev
Tožena stranka je s svojo odločbo odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom z določenim dnem. Z navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od določenega dne dalje. Nastopila je situacija, določena v tretjem odstavku 190. člena OZ, ko je prišlo do odpada pravne podlage in je tožnik nekaj prejel, za kar ni več obstajala pravna podlaga. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno terja vrnitev izplačanega nadomestila za delo v skrajšanem delovnem času.
Z zahtevkom na izpodbijanje pravnega dejanja je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP upravičena zahtevati le razveljavitev učinkov izpodbijanega dejanja, ne pa njegove razveljavitve, zato je sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava sodbeni izrek pravilno oblikovalo v skladu z materialnopravnimi zahtevami iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP, v presežku pa je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ugovor izpodbojnosti v skladu s četrtim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, kot je bil postavljen tudi v obravnavani zadevi, pravilno uveljavlja z oblikovanim in dajatvenim zahtevkom v okviru postopka, v katerem se uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev terjatve, pridobljene z izpodbojnim dejanjem in ne kot nasprotni tožbeni zahtevek s samostojno tožbo, vendar pa dejstvo, da je tožena stranka ugovor izpodbojnosti uveljavljala v procesni obliki samostojne (nasprotne) tožbe, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
ZFPPIPP člen 46, 151, 289, 289/2, 354, 355, 355, 355/3, 355/3-1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba – plačilo terjatve – nevarnost za uveljavitev plačila – izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku – stroški stečajnega postopka – vrstni red plačila stroškov v stečaju – nujni stroški stečajnega postopka – načelo enakega obravnavanja upnikov
Za uveljavitev prisilnega poplačila terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka velja izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku po začetku stečajnega postopka. Za uveljavitev takšne terjatve je zato potrebno dopustiti tožbo z dajatvenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.
Stroški, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, zato morajo imeti prednost pred poplačilom terjatve tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne glede na to, da zakon za to kategorijo terjatev opredeljuje, da se poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to je v celotnem znesku.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno.
Zmerjanje sodelavca in vpitje nanj pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je primeren odnos do sodelavcev minimum, ki se lahko pričakuje od vsakega zaposlenega. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo.
Tožnikovo ravnanje, ko je samovoljno zapustil delo, preden je bilo delo pri odstranitvi scene v celoti opravljeno, pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dežurni predstave in že zato ne bi smel oditi pred dokončanjem dela. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu z 3. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - izvršba na denarno terjatev dolžnika - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.
starostna pokojnina - nova odmera - obnova postopka - predlog
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik v pritožbi zatrjevane očitke, ki se nanašajo na izračun pokojninske osnove v postopku odmere starostne pokojnine v letu 2007, v prvi vrsti uveljavljati v pritožbi zoper odločbo, vendar se zoper to odločbo ni pritožil. Ker pa je tudi predlog za obnovo postopka prepozen in kot tak onemogoča vsebinsko obravnavo, tožnik s tem izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, s katero bo upoštevala nadurno delo in dežurstvo tožnika, ni utemeljen.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 149/3. ZDR člen 2, 2/1.
javni uslužbenci - premestitev
Tožena stranka je tožniku izdala sklep o premestitvi zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa po določbi tretjega odstavka 149. člena ZJU. Iz skope obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni razvidno, da je premestitev potrebna, da se zagotovi učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, vendar zaradi te pomanjkljivosti sklep ni nezakonit, zato bi morala tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazati, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitega in smotrnega dela organa. Dokazno breme, da je bila premestitev potrebna, je ob tožnikovem zatrjevanju, da premestitev ni zakonita, na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava (ugotovilo je, da sklepov ni mogoče preizkusiti, ker ni navedenih razlogov in dejanske podlage, ki so privedli do odločitve o premestitvi tožnika), predlaganih dokazov ni izvedlo, zato je napačen zaključek, da je nezakonitost premestitve dokazana.
ZJU kot lex specialis ne določa, da se pri odločanju o premestitvi zaradi delovnih potreb uporabljajo postopkovne določbe ZUP, zato velja ureditev, kot jo določa ZDR. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se po določbi 11. člena ZDR smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Za področje civilnega prava pa se praviloma uporabljajo postopkovna pravila, ki so določena v ZPP.
razveljavitev sklepov skupščine – posebna revizija – razrešnica – pravica do obveščenosti
1. Institut razrešnice tudi po oceni pritožbenega sodišča nima pomembnejših pravnih posledic in je povezan z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička (prvi odstavek 294. člena ZGD-1).
2. Tožeča stranka se je več kot očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala pri glasovanju o predlogu sklepa o razrešnici, in sicer ne glede na zahtevano informacijo. Takšno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti pa je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.
Tožnik je bil v spornem letu upravičen do celotnega letnega dopusta, zato mu na podlagi 1. odstavka 131. člena ZDR pripada celoten regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ker je regres zapadel v plačilo 1. julija tega leta, je tožena stranka s plačilom v zamudi, zato je tožnik upravičen tudi do izplačila zakonskih zamudnih obresti.
Ustava RS člen 22, 23, 25, 33. ZPP člen 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZPPSL člen 111, 111/1, 131, 131/2, 131/4, 143, 143/4. ----------------------------- Op. št. (1): Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357 in 358. Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010. Op. št. (3): Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. Op. št. (4): Več Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 58-60, 105-106. Op. št. (5): Da je trditveno breme na upniku, lahko sklepamo iz zahteve zakonodajalca, da mora opredeliti obveznost v predlogu za izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Op. št. (6): Sodišče druge stopnje se je glede takega stališča že v predhodnem razveljavitvenem sklepu v opombi 1 sklicevalo na pravno teorijo in sodno prakso. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej še Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Op. št. (7): Primerjaj Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana 2003, str. 193 in 194. Op. št. (8): Tako Plavšak, N. v: Plavšak, N. in Prelič, S.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 394. Op. št. (9): Tako upnik obširno v II. točki odgovora na pritožbo z dne 11. 7. 2012 (l. št. 532). Op. št. (10): Upnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-35/98 z dne 26. 2. 1998, ki je tudi navedena v odločbi št. Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. O tehtanju dolžnikove in kupčeve pravice podrobneje pritrdilno ločeno mnenje k zadnji odločbi sodnice mag. Krisper
bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena zavrnitev dokazov - oprava postopka pred drugim sodnikom - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - izvajanje materialnega procesnega vodstva v izvršilnem postopku - zaključek izvršilnega postopka - zakonska obrestna mera od obveznosti v tuji valuti - opisna opredelitev obveznosti - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - tehtanje interesov upnika kot kupca in dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
Sodišče prve stopnje s tem, da je zgolj povzelo upnikove navedbe, ne da bi nanje odgovorilo, pojasnjenemu standardu obrazloženosti ni zadostilo.
Izvršilni postopek utemeljeno teče le do trenutka, ko je upnikova terjatev izpolnjena. Prisilno poplačilo denarne terjatve v postopku kot zadnje procesno dejanje je hkrati tudi zaključek izvršilnega postopka.
Pravilna razlaga učinkov pravnomočne odločitve o ugovoru in s tem njeno spoštovanje v nadaljevanju postopka ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.
Ne gre za to, ali je bila zavrnitev ugovora pravilna ali napačna,ampak kako učinke sprejete odločitve pravilno razumeti v povezavi z delom izreka, ki se nanaša na ugoditev ugovoru in posledično ustavitev postopka. Teh dveh delov odločitve ni mogoče razumeti ločeno in brez povezave s pravnomočnim sklepom o izvršbi.
Ker je z metodami razlage, med katero šteje tudi uporaba analogije (razlage po podobnosti), mogoče višino obresti opredeliti, ne gre za neobstoječo obrestno mero.
V obravnavani zadevi gre za izjemo od tega pravila, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku več kot dva meseca pred začetkom stečajnega postopka in lahko stečajno sodišče, če prijavljena ločitvena pravica in zavarovana terjatev ni prerekana, dovoli s sklepom poplačilo upnika iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, namesto v stečajnem v izvršilnem postopku. Izvršilni naslov, ki je podlaga izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi, pri tem ne izgubi moči izvršilnega naslova.
V razmerju med upnikom in dolžnikom je poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) v izvršbi utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), od trenutka poplačila izterjevane obveznosti pa opisan upnikov interes preneha, s tem pa tudi razlog za poseg v dolžnikovo lastnino, zaradi česar upnikovega pričakovanja, da bo kot kupec postal lastnik, v razmerju do dolžnika ni treba varovati.
zbornica – plačilo članarine – pritožbeni razlogi – odločitev brez glavne obravnave - spor majhne vrednosti
Odločitev v sporu brez glavne obravnave lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
pravnomočna odločitev v upravnem postopku – vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov
O vprašanju varstva in vzgoje mladoletnih hčera je bilo že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, na kar je sodišče vezano. Pri odvzemu otroka gre namreč za odvzem pravice do vzgoje in varstva otroka staršem, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v delu, v katerem je prva tožnica zahtevala, da se ji mladoletne hčere dodelijo v varstvo in vzgojo, zavrglo.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.