Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - ponovna odmera - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno
Na podlagi 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov, sklenjenih med državami, nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za t. i. »samostojne« pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. V konkretnem primeru je podan dejanski stan iz navedene določbe. Gre namreč za samostojno pokojninsko dajatev, priznano v BIH po 8. 10. 1991 na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene pri nosilcu zavarovanja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Hkrati je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, da je na podlagi teh zavarovalnih dob nemški nosilec zavarovanja priznal še svojo dajatev po konvenciji, sklenjeni med bivšo SFRJ in zvezno Republiko Nemčijo. Pri tem ni bistveno, da je starostno pokojnino odmeril le ob upoštevanju zavarovalne dobe, dopolnjene v Nemčiji, temveč je odločilno, da je lahko pravico priznal le ob upoštevanju zavarovalnih dob, na podlagi katerih je nosilec zavarovanja BIH pred tem priznal t.i. samostojno starostno pokojnino na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene v BIH in Sloveniji. Zato preračun pokojnin po 37. členu Sporazuma ni možen in dajatev ostane obveznost nosilca zavarovanja iz BIH.
regres za letni dopust - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je uspela dokazati, da je v obdobju zaposlitve tožnice imela pomanjkanje delovne sile (koriščenje letnih dopustov, daljši bolniški stalež oz. porodniški dopust) ter da je pri sklenitvi prve in druge pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki obstajal začasno povečan obseg dela, zato sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni zakonito, v skladu s 3. alinejo 1. odstavka 52. člena ZDR ter posledično ni prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas v smislu 54. člena ZDR.
Z zahtevkom na izpodbijanje pravnega dejanja je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP upravičena zahtevati le razveljavitev učinkov izpodbijanega dejanja, ne pa njegove razveljavitve, zato je sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava sodbeni izrek pravilno oblikovalo v skladu z materialnopravnimi zahtevami iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP, v presežku pa je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ugovor izpodbojnosti v skladu s četrtim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, kot je bil postavljen tudi v obravnavani zadevi, pravilno uveljavlja z oblikovanim in dajatvenim zahtevkom v okviru postopka, v katerem se uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev terjatve, pridobljene z izpodbojnim dejanjem in ne kot nasprotni tožbeni zahtevek s samostojno tožbo, vendar pa dejstvo, da je tožena stranka ugovor izpodbojnosti uveljavljala v procesni obliki samostojne (nasprotne) tožbe, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
Upravičenje podizvajalca do vložitve neposrednega zahtevka proti naročniku po določilu 631. člena OZ (actio directa) je treba razložiti v okviru konkretnega pogodbenega razmerja med izvajalcem (podjemnikom) in naročnikom. Podana mora biti torej tako koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
delovna nezgoda – nesreča pri delu – regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – odgovornost delavca za nastanek škode
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.
ZZVZZ člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/2. ZDR člen 4, 9, 9/1. OZ člen 90, 90/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - podlaga za obvezno zavarovanje - oseba v delovnem razmerju - pogodba o zaposlitvi - ničnost - enoosebna družba - poslovodna oseba
Drugotožnik (poslovodja d.o.o.) je v postopku pri toženi stranki predložil pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil sam kot zakoniti zastopnik prvotožene stranke na strani delodajalca in kot fizična oseba (na strani delavca). Ker drugotožnik v času, ko je bila prvotožena stranka še enoosebna družba, del in nalog ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bil podan bistveni pogoj, to je pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in 1. odst. 9. člena ZDR. Takšna pogodba o zaposlitvi je nična, na ničnost pogodbe o zaposlitvi pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka, torej tudi Zavod - tožena stranka (1. odst. 13. čl. ZDR).
Ker se šteje, da zaradi ničnosti, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena, bi drugotožnik lahko dokazoval kvečjemu, da so v razmerju med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja (sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi po 4. odst. 15. čl. ZDR namreč ni pogoj za obstoj delovnega razmerja). V konkretnem primeru pa tožeči stranki nista niti dokazovali niti dokazali, da bi v obdobju, ko prvotožeča stranka ni bila več enoosebna družba, med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba v delovnem razmerju za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - invalid III. kategorije
Tožnik ne more več opravljati dela na delovnem mestu orodjar zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije in ima pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto, vendar pa pri toženi stranki, ob upoštevanju omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je prejela pozitivno mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Po določbi 81. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zato nima pravice do poklicne rehabilitacije.
ZUP člen 129, 225, 225/4, 260, 260/1, 263, 263/4. ZPIZ-1 člen 12, 180, 181. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - sorazmerni del - obnova postopka - rok - ponovna odmera
ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine v primeru, ko je bilo o sami pravici in s tem višini pokojnine že pravnomočno odločeno. V pravnomočne odločitve je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi v zakonsko določenih rokih. Ker je bilo o tožničini pravici do starostne pokojnine in s tem tudi o sami višini pokojnine že pravnomočno odločeno, ni zakonske podlage, da bi se tožnici pokojnina na novo odmerila, pri čemer bi se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevali zneski, izplačani tožnici v letu 1992, ki pri določitvi pokojninske osnove, na podlagi katere je bila tožnici odmerjena pokojnina v letu 1998, še niso bili upoštevani.
ZDR člen 45, 45/2, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZGD-1 člen 10, 515.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodstvo - odškodnina - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka oddelka tehnološki razvoj ter tožnikovega delovnega mesta ni ukinila na pravno veljaven način. Sklep o ukinitvi tožnikovega oddelka je bil namreč sprejet na kolegiju, ki glede na določbe ZGD-1 ni poslovodni organ. Sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta pa je podpisal lastnik, ki je bil v času izdaje tega sklepa upravičen le do skupnega zastopanja družbe, zato bi moral ta sklep podpisati tudi takratni direktor, ki je družbo zastopal samostojno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako nezakonita že zaradi dejstva, ker zanjo ni bilo pravne podlage.
Tožnik je navajal dejstva in predlagal dokaze, ki opravičujejo domnevo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu (tožnik je bil večkrat kritiziran in deležen graje s strani nadrejenih, pri čemer je prihajalo do poniževanja in do neprimernega besednega izražanja). Tožena stranka ni uspela dokazati, da trpinčenja ni bilo oziroma da je naredila vse potrebno za njegovo odpravo, zato tožniku pripada odškodnina zaradi mobinga oziroma trpinčenja.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sestavine izreka sklepa - pritožba presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa
Presoja o tem, koliko so odnosi med gospodarskimi subjekti posegli v kriminalno sfero, tako, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ko sodišče predhodno ocenjuje samo nevarnost, da bi bilo premoženje, v zvezi s katerim bi v primeru izdaje obsodilne sodbe prišel v poštev odvzem premoženjske koristi, odtujeno ali pa bi storilec z njim kako drugače razpolagal, ne pa že tudi obstoj kaznivega dejanja kot takega.
Tudi sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi mora vsebovati opis premoženja, na katerega se začasno zavarovanje zahtevka nanaša v smislu določbe prvega odstavka 502.b člena Zakona o kazenskem postopku ali pa vsaj navedbo, na katero predhodno odločbo o začasnem zavarovanju zahtevka se podaljšanje nanaša.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je bolezen in ne škodni dogodek. Zato tožničin tožbeni zahtevek, ki izpodbija odločitev tožene stranke glede vzroka tožničine začasne nezmožnosti za delo, ni utemeljen.
ZUTD člen 65, 65/3, 140. ZDR člen 11, 13, 118, 118/1. OZ člen 86, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odškodnina
V drugem delovnem sporu je bilo s sodbo pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala. ZDR ter OZ ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (11. člen ZDR). Tožnica se ni sklicevala na napako volje pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tudi ne na druge izpodbojne razloge, določene v 94. členu OZ. Razlogi, iz katerih tožnica izpodbija podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Pri stranski intervenientki ni podana invalidnost v nobeni kategoriji, kakor je to določeno v 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1, saj pri njej ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, to je višji referent za prostorsko načrtovanje pri tožeči stranki. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se stranska intervenientka razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, ni utemeljen.
Pri ugotavljanju reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je trajala od leta 77 - 87 (torej v času veljavnosti pravnih pravil ODZ in ZOR), je treba upoštevati načelo denarnega nominalizma. Višine reparacije se tako ne sme ugotavljati z upoštevanjem revalorizacije v DEM.
starostna pokojnina - nova odmera - obnova postopka - predlog
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik v pritožbi zatrjevane očitke, ki se nanašajo na izračun pokojninske osnove v postopku odmere starostne pokojnine v letu 2007, v prvi vrsti uveljavljati v pritožbi zoper odločbo, vendar se zoper to odločbo ni pritožil. Ker pa je tudi predlog za obnovo postopka prepozen in kot tak onemogoča vsebinsko obravnavo, tožnik s tem izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, s katero bo upoštevala nadurno delo in dežurstvo tožnika, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini
O delu na višini kot nevarni dejavnosti lahko govorimo šele pri višinah od 1,5 metra navzgor.
V tem sporu se je pokazalo kar nekaj protipravnih ravnanj toženca (pri tožencu ni bilo opravljeno splošno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu; toženec ni poskrbel za periodični pregled opreme, to je dvižne ploščadi; v času delovne nezgode naprava ni bila brezhibna, saj niso delovala električna pohodna stikala), vendar pa med temi protipravnimi ravnanji in škodljivim dejstvom, to je padcem tožnika z dvižne ploščadi, ni vzorčne zveze. Tožnik s ploščadi ni padel zaradi tega, ker ni opravil splošnega usposabljanja iz varstva pri delu in tudi ne zaradi tega, ker niso delovala električna pohodna stikala. Bistvena je ugotovitev izvedencev, da do domnevnega zanihanja dvižne ploščadi ni moglo priti zaradi nenadne, samodejne popustitve dvižne ploščadi in da se dogodek nikakor ni mogel zgoditi tako, kot sta ga opisovala tožnik in zaslišana priča. Do tožnikovega padca je prišlo zaradi nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožniku (tožnik je najverjetneje res izgubil ravnotežje, ko je s folijo ovijal tovor ali pa ko se je s folijo v rokah po končanem ovijanju gibal po dvižni ploščadi), vendar za škodo, ki je tožniku pri tem nastala ne more odgovarjati tožena stranka, saj ni podana njena krivdna, niti objektivna odgovornost.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - izvršba na denarno terjatev dolžnika - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.