Pritožba zoper sklep o določitvi izvršitelja je izključena, kar velja tudi v primeru, ko sodišče na upnikov predlog odstavi izvršitelja in določi novega izvršitelja.
subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - splošni pogoji kot pogodbena podlaga za subsidiarno odgovornost
Tožena stranka kot lastnik stanovanja ni subsidiarno odgovorna za obratovalne stroške najemnika po petem odstavku 24. člena SZ-1, temveč njena subsidiarna odgovornost za plačilo temelji na pogodbeni podlagi - določbi 5. člena Splošnih pogojev dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja, po katerih je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih subsidiarno odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
OZ člen 197, 197/1. ZPP člen 14, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 443, 450, 450/1, 451, 454, 455, 455/1, 458.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - narok kot izjema - utemeljeno opravičilo o odsotnosti z naroka - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po zakonu o voznikih ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, uporaba določb o odložitvi prenehanja, za imetnike tujega vozniškega dovoljenja (glede katerih ima izrekanje kazenskih točk in posledično prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le učinek prepovedi vožnje) ne pride v poštev.
Splošne določbe OZ glede stroškov ugotavljanja vzroka ničesar ne določajo izrecno. Vendar pa to ne pomeni, da to vprašanje ni urejeno. Dolžnik je napako dolžan odpraviti in s tem vzpostaviti takšno stanje, kot bi po prodajni pogodbi moralo obstajati. O načinu odprave napake pa prodajalec odloča sam in sam nosi tudi z odpravo napake povezane izdatke (stroške).
Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.
ZPIZ-1 člen 4, 5, 157, 157/1, 157/2, 192, 259, 259/5.
starostna pokojnina - prenehanje zavarovanja - vložitev zahteve za priznanje
Starostna pokojnina je osebna, neodtujljiva pravica, zato nihče drug, razen zavarovanca, ne more pridobiti njegove starostne pokojnine in tudi starostno pokojnino lahko uveljavi le zavarovanec sam (259. člen ZPIZ). Kot je določeno v petem odstavku 259. člena ZPIZ-1, se zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Šteje se, da je postopek uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Sporni vlogi zato ni mogoče šteti kot zahtevi, s katerima bi tožnica uveljavljala priznanje pravice do starostne pokojnine. Iz navedenih vlog namreč izhaja, da gre za vlogi, ki ju je na toženca naslovil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za delo. Zavod je s tema vlogama zaprosil toženca za podatke o tožničini pokojninski dobi v zvezi z izpolnitvijo pogojev za upokojitev.
Glede na določbo prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada zavarovancu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, vendar pod pogojem, da vloži zahtevo prej kot v 6 mesecih po prenehanju zavarovanja. Če zaradi kakršnegakoli razloga vloži zahtevo kasneje, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, in največ za 6 mesecev nazaj. Vse navedeno pomeni, da je za pričetek izplačevanja pokojnine poleg izpolnjevanja pogojev starosti in pokojninske dobe 36. člena ZPIZ-1, pomembno prenehanje zavarovanja in kdaj je vložena zahteva za njeno priznanje oziroma izplačevanje.
ZPIZ-1 v 2. odstavku 15. člena določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. V predmetni zadevi je izpolnjen dejanski stan po navedeni določbi, kajti tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, razen tega pa je bil družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v tej družbi.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izvedensko mnenje - nova priča
Preizkus, ki ga mora sodišče opraviti po prejemu zahteve za obnovo je dvojen. Preizkuša se, ali so zatrjevana dejstva in dokazi novote ter ali so primerne/sposobne povzročiti za obsojenca dejansko ali pravno ugodnejšo odločitev od tiste, za katero je bila zahteva vložena. V prvem delu je izhodišče seznanjenost sodišča s posameznim dejstvom in dokazom, v drugem njegova spoznavna moč ali kvaliteta
invalidnost - nadomestilo - invalid III. kategorije - pokojninska osnova - nadomestilo za invalidnost
V primerih, ko invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala ob nastanku invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bil odmerjen od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s polno pokojninsko dobo 40 let, se ta odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1. Pri tožniku gre ravno za takšen primer in mu je bilo zato nadomestilo za invalidnost pravilno odmerjeno od najnižje pokojninske osnove in ne od njegove nižje dejanske pokojninske osnove.
denarna socialna pomoč - prepoved reformacije in peus - izjeme
Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika (dopustno prekoračitev prepovedi reformacije in peus ureja ZUP v čl. 253/2). Že iz tega razloga toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice, s tem da je ob reševanju pritožbe tožnice na višino dodeljene socialne pomoči odpravil odločbo Centra za socialno delo in tožnici naložil, da prejeto socialno pomoč vrne.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005774
ZKP člen 355, 355/2. KZ člen 295.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – dogovor za kaznivo dejanje
Zagovornik obtoženega A.K. navaja, da obravnavano kaznivo dejanje nima znakov kaznivega dejanja zato, ker je v 296. členu KZ-1 inkriminirano ravnanje le dveh udeležencev (kdor se s kom dogovori, da bosta …), v obravnavani zadevi pa je šlo za dogovor med tremi udeleženci. Pritožnik nima prav. Iz dikcije obravnavanega kaznivega dejanja izhaja, da mora biti dogovor o kaznivem dejanju najmanj med dvema osebama, kar pomeni, da je med dvema ali več osebami domenjeno, da storijo kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen. Če bi obveljalo stališče pritožnika bi npr. tudi kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 (kdor vzame komu tujo premično stvar …) bilo mogoče storiti le proti enemu oškodovancu in le v primeru, da gre za eno premično stvar, kar pa je seveda nesmiselno razlogovanje.
odgovornost vzdrževalca cest - skrb za varen promet - merilo skrajne služnosti - skrb za pešce - led na pločniku
Zavarovanec toženke mora kot vzdrževalec ceste vzdrževati tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Skrb za varen promet predvideva tudi skrb za pešce, ki so najmanj zavarovani udeleženci v prometu, in zahteva tudi preventivne ukrepe. Vse te obveznosti vzdrževalca cest so določene v zakonu, zato sodišče ne more upoštevati sklicevanja na pogodbo.
izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
Pri tožniku ni izkazana takšna prizadetost njegovega zdravstvenega stanja, ki bi v smislu definicije invalidnosti pogojevala razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz obveznega in pokojninskega zavarovanja. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
nezakonito postopanje sodišča - pretrganje vzročne zveze - bodoča škoda – izguba zavarovanja
Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.
prevoznik - lastnik prevoznega sredstva - zaposleni
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala, da je bil v konkretnem primeru toženec prevoznik (za prevoznika se šteje tisti, ki se ukvarja s prevozom kot svojo redno dejavnostjo - drugi odstavek 666. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec je bil dejanski izvajalec prevoza (nesporno dejstvo) in se zato šteje (upoštevaje, da ni dokazal, da ni lastnik prevoznega sredstva oz. da ni imel registrirane dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika), da je bil v konkretnem primeru prevoznik.
Plačilo kupnine za prevzeto blago je med gospodarskimi subjekti primarno lahko dokazovati predvsem z listinskimi dokazi o izkazanem denarnem toku, ne pa s predlaganim zaslišanjem prič. Takšen dokazni predlog ob nekonkretiziranih trditvah ima lahko le naravo informativnega dokaza.
Predpostavka izrecne pripoznave dolga je, da je poznana vsebina obveznosti, na katero se nanaša sama izjava, kakor tudi, da je izjava nedvoumna in posredovana upniku tako, da se v takšnem pomenu tudi razume.