Glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po zakonu o voznikih ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, uporaba določb o odložitvi prenehanja, za imetnike tujega vozniškega dovoljenja (glede katerih ima izrekanje kazenskih točk in posledično prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le učinek prepovedi vožnje) ne pride v poštev.
subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - splošni pogoji kot pogodbena podlaga za subsidiarno odgovornost
Tožena stranka kot lastnik stanovanja ni subsidiarno odgovorna za obratovalne stroške najemnika po petem odstavku 24. člena SZ-1, temveč njena subsidiarna odgovornost za plačilo temelji na pogodbeni podlagi - določbi 5. člena Splošnih pogojev dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja, po katerih je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih subsidiarno odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
OZ člen 197, 197/1. ZPP člen 14, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 443, 450, 450/1, 451, 454, 455, 455/1, 458.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - narok kot izjema - utemeljeno opravičilo o odsotnosti z naroka - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Pritožba zoper sklep o določitvi izvršitelja je izključena, kar velja tudi v primeru, ko sodišče na upnikov predlog odstavi izvršitelja in določi novega izvršitelja.
uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
odgovornost vzdrževalca cest - skrb za varen promet - merilo skrajne služnosti - skrb za pešce - led na pločniku
Zavarovanec toženke mora kot vzdrževalec ceste vzdrževati tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Skrb za varen promet predvideva tudi skrb za pešce, ki so najmanj zavarovani udeleženci v prometu, in zahteva tudi preventivne ukrepe. Vse te obveznosti vzdrževalca cest so določene v zakonu, zato sodišče ne more upoštevati sklicevanja na pogodbo.
Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.
prevoznik - lastnik prevoznega sredstva - zaposleni
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala, da je bil v konkretnem primeru toženec prevoznik (za prevoznika se šteje tisti, ki se ukvarja s prevozom kot svojo redno dejavnostjo - drugi odstavek 666. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec je bil dejanski izvajalec prevoza (nesporno dejstvo) in se zato šteje (upoštevaje, da ni dokazal, da ni lastnik prevoznega sredstva oz. da ni imel registrirane dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika), da je bil v konkretnem primeru prevoznik.
ZPIZ-1 člen 280, 280/1, 282, 282/3. ZGas člen 5, 5/1,5/1-4,14.a.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba s povečanjem - poklicni gasilci - direktor - javni zavod
Med pristojnostmi direktorja javnega zavoda (za zaščito in požarno reševanje) ni neposrednih operativnih funkcij pri izvajanju operativnih nalog gasilstva, zato ni mogoče ugotoviti, da gre pri direktorju tožeče stranke za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Pri direktorju tudi ne gre za operativno izvajanje operativnih nalog poklicnega gasilca v polnem delovnem času, pač pa gre za izdajanje nalogov, odredb kot formalne podlage za izvajanje akcij in le občasno ter v izjemnih primerih zgolj za navzočnost na samem kraju. Delo direktorja tudi ne predstavlja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah, neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu v smislu 280. člena ZPIZ-1. Ne gre za tako delovno mesto, na katerem kljub izpolnjevanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje varnega dela ne bi bilo možno odpraviti znatnejših škodljivih vplivov na zdravju in delovni zmožnosti, pri čemer odgovornost delovnega mesta, ne glede na njeno stopnjo, na takšno opredelitev nima nobenega vpliva. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (javnega zavoda), da se v zapisniku ZPIZ Slovenije ugotovi, da tudi delovno mesto direktor javnega zavoda izpolnjuje pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ni utemeljen.
Splošne določbe OZ glede stroškov ugotavljanja vzroka ničesar ne določajo izrecno. Vendar pa to ne pomeni, da to vprašanje ni urejeno. Dolžnik je napako dolžan odpraviti in s tem vzpostaviti takšno stanje, kot bi po prodajni pogodbi moralo obstajati. O načinu odprave napake pa prodajalec odloča sam in sam nosi tudi z odpravo napake povezane izdatke (stroške).
ZFPPIPP člen 11, 14, 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – večstranski pobot – objektivni element – subjektivni element – tožbeni zahtevek
Sklenitev dvostranske odplačne pogodbe (prodajna pogodba) ne more povzročiti posledice iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP (zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika), marveč lahko to posledico povzroči šele razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti na podlagi dvostranske pogodbe. Zato je treba z izpodbojnim zahtevkom v takšnem primeru zahtevati samo razveljavitev učinkov razpolagalnega pravnega posla. Tudi kasnejše kompenzacije, s katerimi so se zgolj na pravno formalen način zapirale medsebojne obveznosti pravdnih strank, niso povzročile zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zato ni bilo potrebno zahtevati razveljavitve učinkov tudi v tem delu.
denarna socialna pomoč - prepoved reformacije in peus - izjeme
Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika (dopustno prekoračitev prepovedi reformacije in peus ureja ZUP v čl. 253/2). Že iz tega razloga toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice, s tem da je ob reševanju pritožbe tožnice na višino dodeljene socialne pomoči odpravil odločbo Centra za socialno delo in tožnici naložil, da prejeto socialno pomoč vrne.
izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
spor majhne vrednosti - posledice izostanka z naroka za glavno obravnavo – sodba na podlagi odpovedi
Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP ne razlikuje posledic izostanka s prvega naroka oziroma naslednjih narokov. Zato je potrebno šteti, da nastopijo posledice zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 50, 50/1, 50/1-1, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
sklep o izvedenini - izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - osebni pregled - zahtevno mnenje
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje: za manj zahtevno, za zahtevno, za zelo zahtevno in za izjemno zahtevno. Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Zahtevnost obravnavanega mnenja, ki ga je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj ne odstopa od povprečja. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika ter glede na vsebino izvedenskega mnenja je izvedencu potrebno priznati nagrado na podlagi druge točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega mnenja.
Po oceni izvedenca je bil osebni pregled tožnika sicer potreben, vendar pa iz vsebine izvedenskega mnenja in stroškovnika izvedenca ne izhaja, da bi pregled tožnika odstopal od običajnih pregledov v podobnih primerih, oziroma da je trajal več kot eno uro. Zato je potrebno na podlagi prve točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika izvedencu priznati nagrado za manj zahteven pregled v trajanju do 1 ure.