- točka 218, 218/2.. ZObr-UPB1 člen 97f.. - člen 8, 8/2.. ZDR člen 147, 147/2, 147/7.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - referenčno obdobje
Delovni čas v referenčnem obdobju v posameznih delovnih dnevih traja več ali manj kot 8 ur. Delovne ure morajo biti razporejene tako, da delovni čas ne sme trajati manj kot 4 ure na dan in ne več kot 56 ur na teden. Delodajalec mora delo organizirati in delovni čas razporediti tako, da je v referenčnem obdobju v povprečju dosežen polni delovni čas. Delodajalec mora poskrbeti, da v referenčnem obdobju delavec v povprečju ne opravi več delovnih ur kot znaša polni delovni čas, kar pomeni, da mora delavcu omogočiti, da eventuelne presežke ur izrabi kot proste ure ali proste dneve. Znotraj referenčnega obdobja mora torej priti do izravnavanja, tako da ob koncu referenčnega obdobja znaša stanje nič, da torej presežkov delovnih ur ni. V kolikor delodajalec v času referenčnega obdobja ne poskrbi za takšno izravnavo ur in ima delavec višek delovnih ur, se te ure štejejo kot nadure.
Referenčno obdobje, ki traja 6 mesecev, v koledarskem letu traja od 1. 1. - 30. 6. in 1. 7. - 31. 12. (če v drugem predpisu ali aktu delodajalca ni drugače določeno).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 38, 262, 262/1, 257, 257/1.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - uporaba nezakonito pridobljenih dokazov v individualnem delovnem sporu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, dam izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na fotografijah korespondence med udeleženci zaprte skupine Facebook, ki jo je tožena stranka pridobila od anonimne osebe, ki je to korespondenco fotografirala in jo po elektronski pošti poslala v službo Generalnega direktorja policije. S tem, ko se je tožena stranka s sporno korespondenco seznanila preko tretje osebe (ki je bila sicer v konkretnem primeru anonimna), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji ni mogoče očitati, da je dokaz pridobila na nezakonit način. Sporna komunikacija je z objavo anonimne osebe na spletni strani postala javna in dostopna vsem.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala več kršitev, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v celoti utemeljeni (da je policistom ponudil podkupnino, če ministra ustavijo in ta "napiha", da je v celotni korespondenci napeljeval policista k storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1,...).Tožnik je s svojimi ravnanj naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da bi se tožnik kot policist moral zavedati, da je tako v službenem kot v prostem času dolžan ravnati v skladu s predpisi, saj je policija organ, katerega temeljne naloge so prepričevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj. Tožnik je z ugotovljenim ravnanjem močno okrnil ugled policije. S tem, ko je obljubljal nagrade (večerje,...) v smeri podkupnine, če ustavijo ministra, ko je nudil pomoč policistoma (s tem, ko je v komunikacijo sporočil, kje se nahaja minister z označbo njegovega vozila) in v korespondenci napeljeval k storitvi kaznivega dejanja z uporabo emotikonov, je grobo zlorabil funkcijo policista in hkrati člana sindikata ter regionalnega predstavnika sindikata. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006132
ZDR člen 83, 184.. OZ člen 131.. ZJU člen 140, 140/1, 140/2.. ZPol člen 81.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - pravica do zagovora
Zgolj dejstvo, da je bila pravnomočno ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je prvotožena stranka s podajo te izredne odpovedi ravnala protipravno oziroma nedopustno, s čimer bi bila podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti. Iz ustaljene in enotne sodne prakse izhaja, da v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni protipravna vsaka nezakonitost, temveč le tista, ki je posledica delodajalčevega samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja.
Iz obrazložitve sodbe VDSS opr. št. Pdp 601/2010 z dne 12. 10. 2010 izhaja, da je pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, ugotovilo, da je tožena stranka glede na zmotno uporabo določbe 81. člena ZPol nepravilno štela, da je tožniku omogočila rok za pripravo na zagovor treh delovnih dni. Zmotna uporaba materialnopravnih določb, zaradi katerih je bila ugotovljena nezakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni arbitrarnega oziroma samovoljnega ravnanja prvotožene stranke, ki bi lahko bilo podlaga za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje protipravno v smislu predpostavke, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke kot tožnikovega delodajalca.
ZOFVI člen 46, 46/12, 53a, 53a/7.. ZPP člen 362, 362/1.. ZZ člen 36, 36/1.. ZUP člen 207, 207/3.
razpisni postopek - ravnatelj - postopek izbire kandidata
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 128, 128/2, 128/7.. KZ-1 člen 90, 211, 211/5, 258.
disciplinska odgovornost - težja disciplinska kršitev - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje goljufije - zastaranje
Za zaključek, da niso podani znaki kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1, je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati, da bi zavestno opustil pravilno postopanje s sprejeto ovadbo.
To, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo težje disciplinske kršitve z znaki kaznivega dejanja ne pomeni, da ne pride v poštev določba sedmega odstavka 128. člena ZJU in da bi treba uporabiti pravilo iz drugega odstavka 128. člena ZJU. Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje namesto težje disciplinske kršitve z znaki kaznivega dejanja ugotovilo neko drugo težjo disciplinsko kršitev, ki nima znakov kaznivega dejanja (česar pa ni ugotovilo), bi prišlo v poštev razlogovanje o zastaranju po drugem odstavku 128. člena ZJU, sicer pa ne. Povedano drugače: Tožena stranka je v zvezi z očitano težjo disciplinsko kršitvijo, ki ima znake kaznivega dejanja, pravočasno uvedla disciplinski postopek. To, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da ta kršitev ni podana, ne pomeni, da je uvedba disciplinskega postopka zastarala.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
Odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka, do katere je delavec oziroma javni uslužbenec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji, ne predstavlja plače. Javni uslužbenec je namreč do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-6, 57/7, 57/9, 58, 58/5, 58/7.. - člen 114, 116, 117.
disciplinski ukrepi - težja kršitev vojaške discipline - vojska - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.
Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizrabljen tedenski počitek - misija - premožensjka škoda - davki in prispevki - bruto neto
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - projektno delo
Ker pogodba o zaposlitvi tožnice ni bila sklenjena za ves čas trajanja projekta, in ker ni obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je podana podlaga za transformacijo delovnega razmerja tožnice iz določenega v nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem dveh prič preuranjeno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Menilo je namreč, da ti dve priči (bivša zunanja računovodkinja tožene stranke in tožničina sodelavka, s katero sta sedeli v isti pisani) ne bi mogli izpovedati o obstoju poslovnega razloga. Četudi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je reorganizacija delovnega procesa v pristojnosti delodajalca, je v primeru trditev, kot jih podaja tožnica, da je bila odpoved podana zgolj z namenom, da ravno tožnica ostane brez zaposlitve, ne pa z namenom zasledovanja boljše organizacije, stranki potrebno omogočiti dokazovanje njenih trditev o šikanozni odpovedi.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1-3, 150. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - premestitev javnega uslužbenca - potrebe delovnega procesa
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je delodajalec izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Po presoji pritožbenega sodišča pri razlagi določbe 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) postopka pred novo zaposlitvijo (oziroma postopka zasedbe prostega delovnega mesta, ki je urejen v 57. členu ZJU) ni mogoče enačiti s postopkom premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb, ki ga ureja 149. člen ZPP. Ker 22.d člen KPP določa, da se notranja seznanitev o prostem delovnem mestu na oglasni deski enote opravi (le) v primeru zasedbe prostega delovnega mesta, tožena stranka t.i. notranje seznanitve v postopku premestitve tožnika ni bila dolžna opraviti. Tudi v primeru, če tožena stranka v postopku premestitve javnega uslužbenca ne bi izvedla postopek notranje seznanitve, izpodbijana premestitev za to ni nezakonita.
Tožena stranka izpodbijane premestitve ni obrazložila le s sklicevanjem na vsebino 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Obrazložitev premestitve že v samem prvostopenjskem sklepu ni do te mere skopa, da ne bi bilo razvidno, zakaj se je tožena stranka odločila za tožnikovo premestitev. Zasledovanje smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa v smislu navedene zakonske določbe je namreč v izpodbijanih sklepih zadosti obrazloženo - z namenom zagotoviti kontinuiteto dela, prenos znanj in izkušenj, ki jih delavci policijske postaje potrebujejo pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Posebej je tudi obrazloženo, zakaj je bil premeščen ravno tožnik, in sicer zato, ker so posebej pomembne njegove izkušnje na področju prepovedanih drog in zaradi prenosa posameznih metod, ki bodo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - premestitev
Ukinitev delovnega mesta podsekretarja za okolje in prostor, katerega je zasedal tožnik, in prenos nalog tega delovnega mesta med druge zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 156. člena ZJU. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.. ZSVarPre člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja - koordinator zavetišča za brezdomce. Tožena stranka je tožniku očitala, da je na blagajni tožene stranke naklepno dvigoval denar denarnih socialnih pomoči v letih 2012, 2013 in 2014, in sicer za že umrle upravičence do socialne pomoči. Dejanja tožnika predstavljajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, pri čemer dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožnik je denarna sredstva dvignil potem, ko so bili upravičenci že mrtvi, torej jim ga ni mogel izročiti, tožnik pa si je navedena sredstva prilastil in jih neupravičeno uporabil v nasprotju s 4. členom ZSVarPre. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Okoliščina, da je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke (občine), ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev. Tožena stranka je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.
vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje
Tožnik je ves čas od leta 2000 do izdaje izpodbijane odločbe dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti specialist skladiščnik in je isto delo opravljal tudi po formalni premestitvi na to formacijsko dolžnost. Ker je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi, je zaradi dejanskega opravljanja dela na zahtevnejšem delovnem mestu ob premestitvi upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal. Odločilno je dejstvo, da je tožnik že pred (formalno) razporeditvijo z ukazi tožene stranke in izpodbijanimi odločbami v formalni vlogi civilnega uslužbenca dejansko opravljal naloge vojaške formacijske dolžnosti, na katero je bil nato tudi formalno razporejen.