CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00005669
ZPP člen 70, 70-5, 70-6.. ZObr člen 57, 57/7.. - točka 114, 119.. ZDSS-1 člen 19.
disciplinska odgovornost - izločitveni razlog
Glede na določbe sedmega odstavka 57. člena ZObr in 119. točke PSSV se disciplinska odgovornost pripadnikov stalne sestave ugotavlja po postopku ob smiselni uporabi določb ZPP.
Položaj delodajalca v disciplinskem postopku je bistveno drugačen od položaja sodnika v sodnem postopku, zato po zaključku pritožbenega sodišča tudi glede na določbe ZObr in PSSV o smiselni uporabi ZPP, določb 5. in 6. točke 70. člena ZPP ni mogoče uporabiti tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Z drugimi besedami to pomeni, da dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnika vodil in o disciplinski odgovornosti odločal A.A. (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnika predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika in kasneje zoper tožnika disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njegovi disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP), zato je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podan razlog za A.A. izločitev po citirani določbi, nepravilna.
ZFU člen 2, 79, 79/1, 105, 105/6, 105, 107.. ZCS-1 člen 59, 59/1.. ZSPJS člen 52, 52/1.. ZCS člen 59, 59/1.
dodatek za stalnost
Ob upoštevanju določbe šestega odstavka 105. člena ZFU je pravilen sklep, da so javni uslužbenci do dodatka za stalnost upravičeni le za obdobje, ko so opravljali delo pooblaščenih uradnih oseb v smislu določb ZCS-1 oziroma uradnih oseb v smislu določb ZFU.
Pri presoji pravice do dodatka za stalnost je treba upoštevati določbo drugega stavka šestega odstavka 105. člena ZFU o tem, da dodatek za stalnost iz prejšnjega stavka pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravlja zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Iz te določbe nedvomno izhaja, da so do dodatka na stalnost upravičeni zgolj tisti zaposleni v finančni upravi, ki so uradne osebe v smislu določb ZFU in ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu in ne vsi uslužbenci finančne uprave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00005833
ZObr člen 88, 88/1, 93, 93/10.. ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZSSloV člen 61.. ZPP člen 274.. OZ člen 364.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo pravic - zavrženje dela tožbe - odpravnina - nadure - neenakomerna razporeditev delovnega časa
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je tožena stranka zamudila 120-dnevni rok iz 61. člena ZSSloV za pisno obvestitev tožeče stranke o tem, da ji pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala, vendar ta zamuda roka na odločitev o prepoznem uveljavljanju sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja ne vpliva. Tožeča stranka je bila namreč, kljub zamudi roka, obveščena o nepodaljšanju bistveno pred potekom pogodbe, zato je vedela, da ji bo delovno razmerje prenehalo 2. 2. 2016. Tožbo za ugotovitev obstaja delovnega razmerja za nedoločen čas bi morala vložiti v 30-dnevnem roku od takrat, ko ji je delovno razmerje prenehalo, torej najkasneje do 3. 3. 2016. Glede na to, da jo je vložila šele 23. 8. 2016, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.
V zvezi z zamudo glede obvestila je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da zamuda z obvestilom ne pomeni samodejnega podaljšanja pogodbe o zaposlitvi.
Po zaključku referenčnega obdobja postanejo nadure vse tiste ure, ki presegajo delavčevo delovno obveznost v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00005863
ZPP člen 70, 70-5.. ZObr člen 57, 57/7.. - točka 119.
disciplinska odgovornost - izločitveni razlog - pripadnik Slovenske vojske
Glede na zgoraj omenjene določbe sedmega odstavka 57. člena ZObr in 119. točke PSSV se torej za postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti pripadnikov stalne sestave smiselno uporabljajo določbe ZPP.
Dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o disciplinski odgovornosti odločal A.A. (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP), zato je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podan razlog za A.A. izločitev po citirani določbi, nepravilna.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita zato, ker ni bil osebno navzoč, ko je o njegovem ugovoru zoper ocenjevalni list odločala komisija za preizkus ocene pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v telefonskem pogovoru med A.A. in tožnikom 6. 3. 2015 tožnik ni izrazil želje po osebni udeležbi na zasedanju komisije, zaradi česar je ta lahko odločala o njegovem ugovoru v njegovi odsotnosti. Iz tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS namreč izhaja, da ima javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, sicer res pravico do udeležbe v preizkusu, kar pa ne pomeni, da je njegova udeležba obvezna ali da je pogoj za zakonitost postopka preizkusa ocene.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni pristojno za vsebinsko ocenjevanje delovne uspešnosti, pač pa lahko pri postopku preverjanja njene zakonitosti preizkusi le njeno objektivnost in nepristranskost, kar je tudi storilo.
položajni dodatek - vojska - višina položajnega dodatka
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba v SV) kot specialni predpis glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil tožniku položajni dodatek za formacijsko dolžnost vodje za pripravo prehrane določen v skladu z določbami 5. člena Uredbe SV, ki v drugem odstavku določa, da pripadniku SV za vodenje delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 % osnovne plače. Višji dodatek bi mu namreč lahko pripadal le, če bi vodil samostojno notranjo organizacijsko enoto na ravni voda ali višji ravni (kar pa skupina za pripravo hrane ni).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 38, 262, 262/1, 257, 257/1.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - uporaba nezakonito pridobljenih dokazov v individualnem delovnem sporu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, dam izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na fotografijah korespondence med udeleženci zaprte skupine Facebook, ki jo je tožena stranka pridobila od anonimne osebe, ki je to korespondenco fotografirala in jo po elektronski pošti poslala v službo Generalnega direktorja policije. S tem, ko se je tožena stranka s sporno korespondenco seznanila preko tretje osebe (ki je bila sicer v konkretnem primeru anonimna), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji ni mogoče očitati, da je dokaz pridobila na nezakonit način. Sporna komunikacija je z objavo anonimne osebe na spletni strani postala javna in dostopna vsem.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala več kršitev, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v celoti utemeljeni (da je policistom ponudil podkupnino, če ministra ustavijo in ta "napiha", da je v celotni korespondenci napeljeval policista k storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1,...).Tožnik je s svojimi ravnanj naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da bi se tožnik kot policist moral zavedati, da je tako v službenem kot v prostem času dolžan ravnati v skladu s predpisi, saj je policija organ, katerega temeljne naloge so prepričevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj. Tožnik je z ugotovljenim ravnanjem močno okrnil ugled policije. S tem, ko je obljubljal nagrade (večerje,...) v smeri podkupnine, če ustavijo ministra, ko je nudil pomoč policistoma (s tem, ko je v komunikacijo sporočil, kje se nahaja minister z označbo njegovega vozila) in v korespondenci napeljeval k storitvi kaznivega dejanja z uporabo emotikonov, je grobo zlorabil funkcijo policista in hkrati člana sindikata ter regionalnega predstavnika sindikata. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nezakonito pridobljen dokaz
Očitek tožniku iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da je spornega dne aktivno sodeloval v komunikaciji več uporabnikov zaprte skupine na strani FB v zvezi s policijskim postopkom z ministrom. Podal je informacijo, da minister nastopa s svojo glasbeno skupino v lokalu in objavil konkretne podatke, kje je to. Predlagal je drugemu članu skupine, naj napoti policiste iz K., da bodo ministra ustavili in z njim opravili preizkus alkoholiziranosti. Bistvo pritožbe niti ni v tem, da tožnik očitanega ne bi storil, ampak v tem, da izredna odpoved temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, ter da je šlo za načrtovano afero tožene stranke, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje ni nedopustno upoštevalo korespondence med udeleženci zaprte FB skupine, ki jo je toženi stranki dostavila anonimna oseba in ki je bila predmet objave na internetu. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nepravilnost zavzetega stališča, da je z objavo na internetu zasebna komunikacija postala javna in dostopna vsem, torej tudi delodajalcu. Ključno pa je dejstvo, da korespondence ni objavila tožena stranka, ter da je tudi ni pridobila na protipraven način.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo ravnanje pravilno ocenilo kot naklepno hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilno je uporabilo tudi prvi odstavek iz 109. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00005874
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 37, 37/1, 257, 257/1.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - rok za podajo izredne odpovedi - prekluzivni rok - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za začetek 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (policistu) ugotovil generalni direktor policije (predstojnik), ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala dne 31. 3. 2016, pravočasna, to je podana znotraj subjektivnega in objektivnega roka po drugem odstavku 109. člena ZDR-1.
Utemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na postopanje sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo dokazne predloge tožnika za zaslišanje prič, s katerimi je tožnik dokazoval nepravilno vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor s strani tožene stranke in s tem kršitev pravice do obrambe v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ddoločbe 128. in 129. člena ZJU je treba razlagati tako, da subjektivni zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči, ko za kršitev in storilca izve predstojnik, v konkretnem primeru je to generalni direktor policije. Glede na to, da je tožena stranka uvedla disciplinski postopek zoper tožnika s sklepom z dne 14. 10. 2013, ki ga je podpisal generalni direktor policije, in se je vodenje disciplinskega postopka končalo z odločitvijo organa druge stopnje 8. 1. 2014, disciplinski postopek ni zastaran.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS se šteje, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje in ne z vročitvijo pisnega odpravka sklepa stranki. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo pravilno stališče, da morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka sklepa nima več nobenega vpliva na zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
- točka 218, 218/2.. ZObr-UPB1 člen 97f.. - člen 8, 8/2.. ZDR člen 147, 147/2, 147/7.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - referenčno obdobje
Delovni čas v referenčnem obdobju v posameznih delovnih dnevih traja več ali manj kot 8 ur. Delovne ure morajo biti razporejene tako, da delovni čas ne sme trajati manj kot 4 ure na dan in ne več kot 56 ur na teden. Delodajalec mora delo organizirati in delovni čas razporediti tako, da je v referenčnem obdobju v povprečju dosežen polni delovni čas. Delodajalec mora poskrbeti, da v referenčnem obdobju delavec v povprečju ne opravi več delovnih ur kot znaša polni delovni čas, kar pomeni, da mora delavcu omogočiti, da eventuelne presežke ur izrabi kot proste ure ali proste dneve. Znotraj referenčnega obdobja mora torej priti do izravnavanja, tako da ob koncu referenčnega obdobja znaša stanje nič, da torej presežkov delovnih ur ni. V kolikor delodajalec v času referenčnega obdobja ne poskrbi za takšno izravnavo ur in ima delavec višek delovnih ur, se te ure štejejo kot nadure.
Referenčno obdobje, ki traja 6 mesecev, v koledarskem letu traja od 1. 1. - 30. 6. in 1. 7. - 31. 12. (če v drugem predpisu ali aktu delodajalca ni drugače določeno).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006132
ZDR člen 83, 184.. OZ člen 131.. ZJU člen 140, 140/1, 140/2.. ZPol člen 81.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - pravica do zagovora
Zgolj dejstvo, da je bila pravnomočno ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je prvotožena stranka s podajo te izredne odpovedi ravnala protipravno oziroma nedopustno, s čimer bi bila podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti. Iz ustaljene in enotne sodne prakse izhaja, da v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni protipravna vsaka nezakonitost, temveč le tista, ki je posledica delodajalčevega samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja.
Iz obrazložitve sodbe VDSS opr. št. Pdp 601/2010 z dne 12. 10. 2010 izhaja, da je pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, ugotovilo, da je tožena stranka glede na zmotno uporabo določbe 81. člena ZPol nepravilno štela, da je tožniku omogočila rok za pripravo na zagovor treh delovnih dni. Zmotna uporaba materialnopravnih določb, zaradi katerih je bila ugotovljena nezakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni arbitrarnega oziroma samovoljnega ravnanja prvotožene stranke, ki bi lahko bilo podlaga za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje protipravno v smislu predpostavke, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke kot tožnikovega delodajalca.
ZOFVI člen 46, 46/12, 53a, 53a/7.. ZPP člen 362, 362/1.. ZZ člen 36, 36/1.. ZUP člen 207, 207/3.
razpisni postopek - ravnatelj - postopek izbire kandidata
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 128, 128/2, 128/7.. KZ-1 člen 90, 211, 211/5, 258.
disciplinska odgovornost - težja disciplinska kršitev - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje goljufije - zastaranje
Za zaključek, da niso podani znaki kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1, je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati, da bi zavestno opustil pravilno postopanje s sprejeto ovadbo.
To, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo težje disciplinske kršitve z znaki kaznivega dejanja ne pomeni, da ne pride v poštev določba sedmega odstavka 128. člena ZJU in da bi treba uporabiti pravilo iz drugega odstavka 128. člena ZJU. Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje namesto težje disciplinske kršitve z znaki kaznivega dejanja ugotovilo neko drugo težjo disciplinsko kršitev, ki nima znakov kaznivega dejanja (česar pa ni ugotovilo), bi prišlo v poštev razlogovanje o zastaranju po drugem odstavku 128. člena ZJU, sicer pa ne. Povedano drugače: Tožena stranka je v zvezi z očitano težjo disciplinsko kršitvijo, ki ima znake kaznivega dejanja, pravočasno uvedla disciplinski postopek. To, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da ta kršitev ni podana, ne pomeni, da je uvedba disciplinskega postopka zastarala.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
Odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka, do katere je delavec oziroma javni uslužbenec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji, ne predstavlja plače. Javni uslužbenec je namreč do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-6, 57/7, 57/9, 58, 58/5, 58/7.. - člen 114, 116, 117.
disciplinski ukrepi - težja kršitev vojaške discipline - vojska - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.
Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizrabljen tedenski počitek - misija - premožensjka škoda - davki in prispevki - bruto neto
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.