izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - oseba pooblaščena za zastopanje - razveljavitev volitev v svet delavcev - zavrženje predloga
Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
- ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno,
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja,
- ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovodna oseba - sodna razveza - reintegracija
Delodajalčeva nemožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nemožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.
Uveljavljanje sodnega varstva praviloma ni okoliščina, ki bi opravičevala izgubo zaupanja v delo in osebnost delavca, vendar je treba v okoliščinah konkretnega primera upoštevati to okoliščino v povezavi s tožnikovim delovnim mestom oziroma položajem pri delodajalcu. Tožnik je zasedal mesto člana uprave in pred tem namestnika direktorja, torej vodstvena delovna mesta, za katera se zahteva visoka stopnja osebne integritete ter visoka stopnja zaupanja v vodenje s strani delodajalca oziroma lastnika. Od člana uprave kot delavca na eni izmed najvišjih funkcij se upravičeno pričakuje, da se bo držal sprejetih dogovorov oziroma zavez. Zaradi nespoštovanja dogovorov je zaupno razmerje, ki je med članom uprave in delodajalcem, odločilno in hkrati bistveno za nadaljnje sodelovanje, praviloma omajano ali celo porušeno.
Revizija sicer utemeljeno opozarja na to, da je sodišče druge stopnje odpoklic oziroma prenehanje mandata zmotno upoštevalo kot okoliščino, ki bi onemogočala reintegracijo, ker je imel tožnik sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Vendar dejstvo obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ob obstoju izgube zaupanja s strani tožene stranke v okoliščinah tega primera ne more biti odločilno.
ZDR-1 člen 74, 74/1, 74/3, 77, 77-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas za vodilnega delavca lahko zakonito prenehala le na enega od načinov, ki so določeni v zakonu. Vendar to ne pomeni, da predčasna razrešitev vodilnega delavca ne more povzročiti, da že na podlagi zakona, brez posebne odpovedi, pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1. Za določen čas sklenjena pogodba o zaposlitvi preneha neposredno na podlagi zakona z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena (prva alineja 77. člena ZDR-1).
poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - zloraba poslovnega razloga
Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zato, ker se je delo delovnega mesta „sodelavec v programu“ porazdelilo med druge delavce. Tožena stranka je sicer na novo zaposlila „laičnega delavca“ za polovični delovni čas, vendar vsebina njegovega dela ni enaka vsebini dela „delavca v programih“. Tožničino delo je bilo pretežno strokovno; ta del sta prevzeli vodja programa in strokovna sodelavka. Le manjši del je bil operativne narave in ta del je prevzel (sedanji) „laični delavec“. Zato toženki zaradi zaposlitve „laičnega delavca“ ni mogoče očitati zlorabe, saj toženka s to zaposlitvijo ni nadomestila tožnice.
javni uslužbenec - prevedba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlika v plači - izvršljiva sodna odločba
Zmotno je stališče, da je z uveljavitvijo ZSPJS prenehala veljati pogodba o zaposlitvi iz leta 2007. Prevedba je posegla zgolj v plačo kot enega od elementov pogodbe o zaposlitvi, medtem ko so ostali elementi pogodbe o zaposlitvi ostali nespremenjeni.
Sodišče se zmotno sklicuje na določbi 3. in 3a. člena ZSPJS, ki urejata primer neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. V konkretnem primeru ne gre za to, da bi bila tožniku plača v pogodbi o zaposlitvi iz leta 2007 določena nezakonito. Dolžnost tožene stranke, da tožniku plača več, kot je znesek plače po pogodbi o zaposlitvi iz leta 2007 namreč ne izhaja iz te pogodbe pač pa iz izvršljive sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza ne more nadomestiti pritožbeno sodišče, kot v obravnavanem primeru, kar je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga.
Poleg tega je sodišče druge stopnje manjkajoče razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov nadomestilo z napačnimi razlogi. Pri tem je izhajalo iz stališča, da za presojo zakonitosti odpovedi zadošča dokazanost, da je bila organizacijska sprememba dejanska in ne le navidezna. Vendar je v obravnavanem primeru tožnica zatrjevala zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker bi navideznost odpovednega razloga lahko vplivala na drugačno presojo, ugotovitev obstoja organizacijskega razloga ne zadošča za presojo zakonitosti odpovedi. Zato okoliščine, ki jih je glede dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi navajala tožnica, niso nepomembne. Enako velja za okoliščino, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na novo zaposluje delavce.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - razsodnost - dokazovanje z izvedencem - pristranskost - določitev drugega izvedenca - različna mnenja izvedencev - bistvena kršitev določb postopka
Pomanjkanje nepristranskosti pri sodno postavljenemu izvedencu lahko pomeni kršitev načela enakosti orožij kot enega izmed vidikov poštenega postopka. Vendar morajo biti očitki o pristranskosti utemeljeni. Položaj dr. A. A. se ne nanaša na položaj izvedenca pri eni od strank v postopku, temveč se povezuje z ustanovo, kjer se je tožeča stranka zdravila več let pred spornim dogodkom v letu 2014, pri tem pa izvedenec z njo sploh ni bil v stiku, jo obravnaval ali zdravil. Njegove naloge pri izdelavi izvedenskega mnenja se tudi niso nanašale na oceno primernosti ali pravilnosti zdravljenja tožnika v isti ustanovi. V spisu ni nobenega podatka, da bi bil izvedenec kakorkoli povezan s toženo stranko. Zato je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje izključilo mnenje prvega izvedenca brez ustrezne podlage.
Sklicevanje na okoliščino, da je druga izvedenka svoje mnenje na glavni obravnavi ustrezno in prepričljivo obrazložila, je pavšalno in ni ustrezen argument za nekredibilnost izvedenskega mnenja prvega izvedenca. Na ta način je sodišče druge stopnje prevzelo pristojnost razsojanja o medicinskih strokovnih vprašanjih, kar ni njegova domena, saj je prav zaradi razjasnitve pomembnih dejstev, za katere nima ustreznega znanja, določilo izvedenca.
poslovodna oseba - predčasna razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - nepravilno zavrženje tožbe - odpravnina zaradi razrešitve - bruto ali neto znesek
Tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 14. 12. 2015 na podlagi sklepa nadzornega sveta (slednjega toženka ni izvršila), temveč šele 13. 1. 2016. Toženka zato z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 ni odpovedala delovnega razmerja, ki ga ni bilo več. Nasprotno, tožnikovo delovno razmerje je kljub sklepu z dne 14. 12. 2015 trajalo še naprej in mu je dejansko prenehalo ravno na podlagi odpovedi z dne 19. 12. 2015. Zato je nepravilno stališče sodišč, da za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 tožnik nima pravnega interesa.
Odpravnina v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena za primer predčasne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sicer dogovorjeno za nedoločen čas. Gre za pravico, ki je določena v ZGD-1 kot odmena za predčasno prenehanje poslovodne funkcije, zato tako dogovorjena odpravnina predstavlja korporacijskopravno pravico.
Neutemeljeno je stališče sodišča druge stopnje, da dogovorjena odpravnina predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, ker je pravna podlaga za njeno izplačilo pogodba o zaposlitvi. Pravna narava odpravnine zaradi predčasne razrešitve ne more biti odvisna od naziva pogodbe, s katero je dogovorjena.
direktor - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sodno varstvo - pravni interes - pobot izplačila plače - soglasje delavca
Res je sicer, da v sklepu nikjer ni uporabljen izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi in da v njem navedeni razlogi niso razdelani tako, kot bi se lahko pričakovalo od prava vešče osebe, vendar to ne spremeni dejstva, da je sklep po svoji vsebini in obrazložitvi sklep o prenehanju delovnega razmerja in s tem tudi o prenehanju za nedoločen čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik pisnega soglasja k pobotanju ni dal, zato njegova terjatev iz naslova nadomestila plače ni mogla prenehati na podlagi enostranskega pobota tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkretizacija kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obseg sodne presoje - odredba o hišni preiskavi
Odredba o hišni preiskavi potrjuje, da je bila preiskava odrejena in kaj so bili razlogi za odreditev; potrjuje tudi, da je sodišče v kazenski zadevi presodilo, da so v času odredbe - glede na tedanje podatke - obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Odredba o hišni preiskavi pa ne predstavlja dokaza, da je oseba res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma da je kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja).
Sodišče ni vezano na pravno opredelitev odpovednega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - rok za podajo odpovedi - pravočasnost odpovedi
Tožena stranka ima enočlansko upravo oziroma predsednika uprave, ki toženo stranko zastopa brez omejitev, zato je pravilno stališče sodišča, da je pri presoji pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, kdaj je razlog za odpoved ugotovil predsednik uprave tožene stranke.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 115, 115/1, 115/2. Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 10.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - varovana kategorija delavcev - starševstvo
Nadomestitev odsotne delavke med izrabo starševskega dopusta z drugim delavcem ne pomeni nezakonitosti oziroma dejanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1.
Delodajalec lahko izvede reorganizacijo tako, da določena delovna mest, na katerih pride do zmanjšanja obsega del, ukine, naloge ukinjenega delovnega mesta pa razdeli med ostale zaposlene ali zunanje izvajalce.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenec
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način.
Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - opredelitev kršitve
Toženka je očitke v pisnem opozorilu pred odpovedjo zadostno konkretizirala, saj je iz opisa razvidno kdaj in na kakšen način je tožnik kršil delovne obveznosti. Ni potrebno, da delodajalec do potankosti opiše sporni dogodek (npr. tako, da navede, kaj točno je tožnik izrekel nadrejeni). Posebej ob upoštevanju, da gre v konkretnem primeru za presojo pisnega opozorila, osnovni namen katerega je, da se delavca opozori na neustrezno ravnanje in odvrne od ponavljanja kršitev.
Zgolj dejstvo, da delavec nadrejenemu predstavi svoje (drugačno) mnenje sicer res ni mogoče šteti za kršitev delovnih obveznosti, lahko pa kršitev predstavlja, če se delavec ob tem neprimerno vede tako, da nadrejenega sploh ne posluša oziroma upošteva, mu ne pusti do besede ipd.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zdravnik - hujša kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so ugotovljene prav vse kršitve, navedene v odpovedi, v kolikor že ena od njih sama zase predstavlja utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik nastavil kalijev klorid pacientu s hiperkalijemijo, ob vednosti, da bi vnos le-tega pri tem pacientu povzročil smrt in namerno vzbujanje prepričanja pri sodelavcih, da je storil kaznivo dejanje zoper življenje in telo, s čimer je pri njih povzročil zmedo in paniko, že samo po sebi predstavlja tako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je izredna odpoved utemeljena. Kršitev je tako podana že s samo odreditvijo kalijevega klorida na način kot je to storil tožnik, ne glede na to, ali je do vnosa v pacienta tudi dejansko prišlo.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine
Tožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki.