odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - rok za sprejem ponudbe
Pogodbeno določilo o višini osnovne plače je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je 15 dnevni rok, v katerem delavec lahko sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, začel teči znova, ko je tožnik prejel novo (drugo po vrsti) pisno ponudbo za sklenitev nove pogodbe. Pri tem je bistveno, da je bila druga pisna ponudba dana znotraj 15 dnevnega roka od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je bila dana v zvezi s pogajanji, ki so med strankama potekala glede ponujene nove pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 100a. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/10. ZSSloV člen 2, 28, 28/2, 29, 29/1, 38, 38/1. ZUP člen 101, 101/2. - člen 97, 98, 012, 102/1, 103, 103/1, 103/5, 104, 104/1, 104/2.
akt vodenja in poveljevanja - delovno pravni akt - pritožbeni rok - slovenska vojska - službena ocena - dopuščena revizija
Zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca.
Za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok.
Če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - fiktiven razlog
Pravilna je presoja sodišča, da odpovedni razlog ni navidezen oziroma da ni podana zloraba odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem tožnik neutemeljeno ugovarja, da je sodišče prezrlo, da toženka formalno ni spremenila internega akta in ukinila tožnikovega delovnega mesta analitika. Sodišče je to upoštevalo, vendar zgolj to dejstvo (ob številnih ugotovitvah, ki kažejo na obstoj utemeljenega odpovednega razloga in ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi kazale na navideznost odpovednega razloga) ne zadostuje za zaključek, da potreba po tožnikovem delu dejansko ni prenehala oziroma da je bil odpovedni razlog navidezen.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
seznanitev z odpovednim razlogom - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Izredna odpoved je pravočasna, če jo pogodbena stranka poda v 30 dneh od ugotovitve razloga, pri čemer se kot "pogodbena stranka" v primeru, ko izredno odpoved poda delodajalec, šteje oseba iz 20. člena ZDR-1, to je zakoniti zastopnik delodajalca ali od njega pooblaščena oseba. Zato dejstvo, kdo je bil tožnici nadrejen, ni odločilno.
Kršenje izrecnih navodil delodajalca, še posebej ko gre za banko in za ravnanje z denarjem oziroma plačilnimi sredstvi, ki so zaupana zaposlenim, predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Spoštovanje in izvajanje navodil in predpisanih postopkov v primeru, ko se najde ponarejeno plačilno sredstvo, je posebnega pomena v bančnem poslovanju. Delavcu, ki teh navodil ne spoštuje oziroma jim ne pripisuje pomembnosti, delodajalec upravičeno ne more več zaupati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. URS člen 74, 74/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) - člen 16, 17, 17/1. ZPP člen 370, 370/3, 372.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - izbira presežnega delavca - novinar - prepozno navajanje dejstev
Ob ugotovljenih slabših poslovnih rezultatih na nivoju delodajalca (časopisnega in založniškega podjetja) od tega ni mogoče zahtevati, da analizira delo vsake redakcije in vsako delovno mesto ter konkreten vpliv delovnih mest in delavcev na zmanjšano poslovno uspešnost (za kar se med drugim zavzema tožnica). Izostanek takšne detajlne analize, katere izvedba in rezultati so tudi sicer lahko vprašljivi, nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, ki posredno predstavlja tudi (poslovno) odločitev o zmanjšanju poročanja na področju kulture. Takšna odločitev vseeno temelji na presoji o tem, da ne more več opravljati dela s tolikšnim številom delavcev in pomeni, da bo delodajalec na določenem segmentu svojega delovanja zmanjšal stroške z zmanjšanjem zaposlitev. Ugotavljanje natančnih dejstev s tem v zvezi in presojanje sodišča o tem, da ob takšni odločitvi delodajalec ni ravnal pravilno ali smotrno (ker se je odločil prav za kulturno redakcijo), bi presegla pravico sodišča, saj bi pretirano (nesorazmerno) omejilo pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).
Toženka ni bila dolžna ocenjevati vseh novinarjev, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo (16. člen Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje), temveč se je lahko odločila le za primerjavo med novinarji oziroma delavci v kulturni redakciji. Če se je namreč toženka odločila za zmanjšanje števila delavcev v tej enoti, ni bilo razloga za to, da bi primerjala med sabo tudi delavce v drugih redakcijah oziroma enotah, v katerih je želela ohraniti dosedanji obseg dela in zaposlitev.
vmesna sodba - odškodnina - poškodba pri delu - soprispevek k nastanku škode - invalid III. kategorije invalidnosti
Za organizacijo dela in zagotavljanje varnosti pri delu je odgovoren delodajalec. V okviru te odgovornosti je delodajalec dolžan delo organizirati tako, da delo, na katerega je razporejen invalid ne vsebuje opravil, ki jih delavec glede na priznane razbremenitve ne more in ne sme opravljati.
Če prva toženka ne bi opustila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi zgolj takšno delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, do nastanka škode sploh ne bi moglo priti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91. ZRud-1 člen 7, 7/1. ZVZD-1 člen 38, 38/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti
Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni. Tožena stranka je imela v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.
izostanek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti
Delodajalec upravičeno pričakuje, da bo delavec po tem, ko je ugotovljena njegova zmožnost za delo, prišel na delo oziroma ga v nasprotnem primeru obvestil o razlogih za izostanek. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.
Obrazložitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni obvezna sestavina odpovedi, to pa pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da delodajalec obstoj okoliščin dokaže v sodnem postopku.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 98, 98/1,. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 1, 1(1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - kolektivni odpust - nezakonitost odpovedi
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe delovnega mesta, do česar je zaradi izvršene reorganizacije pri toženi stranki prišlo pri 40 delavcih, je treba opredeliti kot enostransko spremembo bistvene sestavine njihovih pogodb o zaposlitvi. Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi njen bistven element.
Za presojo, ali je delodajalec dolžan ravnati po določbah zakona o odpovedi večjemu številu delavcev, je pomembno, koliko delavcem je zaradi poslovnega razloga prenehala veljati dotedanja pogodba o zaposlitvi, pri čemer lahko štejejo tudi delavci, ki so na predlog delodajalca pristali na podpis nove pogodbe o zaposlitvi s spremembo delovnega mesta.
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je odmerjena starostna pokojnina, je spor o pravici iz pokojninskega zavarovanja. V takem sporu je revizija po zakonu, ki je veljal pred novelo ZPP-E vselej dovoljena
sklep o stroških postopka - zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije
Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (prvi odstavek 377. v zvezi s 374. členom ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
V tej zadevi gre za individualni delovni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1, v povezavi s 125. členom ZZP-E je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj revizijo lahko vloži na podlagi citirane določbe ZDSS-1. Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.
ZPP člen 367, 374, 377. ZDSS-1 člen 31, 31-2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - revizija, dovoljena na podlagi zakona - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje predloga - novela ZPP-E
Res je sicer, da je bil z določbo 121. člena ZPP-E črtan 31. člen ZDSS-1, vendar je kljub temu to določbo treba uporabiti v primerih, ko je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E.
Tožnik nima pravne podlage in tudi ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, saj je revizija dovoljena že na podlagi zakona.
pravica do solidarnostne pomoči - krajši delovni čas - diskriminacija - invalidnost - cenzus
Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za invalida, ki za polovični delovni čas prejema plačo, za preostali čas pa invalidsko pokojnino.
Stranke kolektivne pogodbe so se dogovorile, da se kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči upošteva osnovna plača (in ne "plača" ali celo prejemek oziroma dohodek delavca). Dogovor ne nasprotuje omejitvi avtonomije pogodbenih strank
Dejstvo, da toženka tožnici v vabilu na zagovor ni predložila enega od dokumentov, na katerega se sklicuje v odpovedi, ne pomeni, da je bila tožnici s tem kršena pravica do zagovora. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane, tej zahtevi pa je toženka zadostila.
Tožnik po izteku zakonskega roka za odpravo kršitve (odjave iz zavarovanja) v roku nadaljnjih osmih dni ni vložil pritožbe na Komisijo za pritožbe, zato procesna predpostavka za vložitev tožbe ni izpolnjena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.