izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovani delovni rezultati - zavarovalni zastopnik - rok za podajo odpovedi
Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožena stranka tožnici odpovedi ni podala že takrat, ko tožnica od februarja 2013 dalje več kot tri mesece s provizijami ni dosegala svoje osnovne plače (kar v sporu niti ni bilo izrecno ugotovljeno). Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori potem, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da delodajalec zato, ker v preteklosti ni reagiral na manjše odstopanje od pričakovanih delovnih rezultatov, tega kasneje, ob ponovnem nedoseganju pričakovanih rezultatov, ne more storiti niti v primeru, če pride do drastičnih primerov nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega opravljanja dela.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji ugotavljanja presežnih delavcev - delovna uspešnost - nezakonitost odpovedi
Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, ker naj bi bila med primerjanimi delavkami najmanj delovno uspešna, kar pa ne drži, zato je podana odpoved nezakonita. Čeprav je sodišče ugotovilo, da sam odpovedni razlog (poslovni razlog) ni bil fiktiven, pa je bil fiktiven izračun delovne uspešnosti za namen izbire presežne delavke. Ta namreč ni bil namenjen izbiri najmanj uspešne delavke pač pa izbiri tožnice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovedi
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov.
Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - udarec - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovedi se tožniku očita, da je učenca poškodoval tako, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato bistveno, kdaj je tožena stranka ugotovila dejstvo, da je tožnik učenca tako poškodoval, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Tega tožena stranka ni mogla ugotoviti že zgolj na podlagi vedenja, da je učencu iz nosa tekla kri oziroma, da je bil krvav. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka znake kaznivega dejanja telesne poškodbe, kakršni so bili tožniku očitani v odpovedi, ugotovila šele na podlagi telefonskega pogovora vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke z očetom poškodovanega učenca in na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je prejela istega dne. Izredna odpoved je bila tožniku podana pred iztekom 30-dnevnega roka od navedene ugotovitve razloga zanjo, zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da odpoved ni bila podana po izteku prekluzivnega 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev osebnega zdravnika - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Obe sodišči sta se pravilno oprli na 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne predpisuje pisne oblike izdanega dovoljenja za odhod iz kraja bivanja.
Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - transformacija delovnega razmerja - naknadno ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje - mobing - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so te predpisane v 179. členu OZ.
ZPP člen 367, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZDSS-1 člen 31, 31-2.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
V tej zadevi gre za spor o spremembi delodajalca oziroma ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku (75. člen ZDR-1). To pomeni, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - oseba pooblaščena za zastopanje - razveljavitev volitev v svet delavcev - zavrženje predloga
Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.