izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovedi
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov.
Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - udarec - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovedi se tožniku očita, da je učenca poškodoval tako, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato bistveno, kdaj je tožena stranka ugotovila dejstvo, da je tožnik učenca tako poškodoval, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Tega tožena stranka ni mogla ugotoviti že zgolj na podlagi vedenja, da je učencu iz nosa tekla kri oziroma, da je bil krvav. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka znake kaznivega dejanja telesne poškodbe, kakršni so bili tožniku očitani v odpovedi, ugotovila šele na podlagi telefonskega pogovora vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke z očetom poškodovanega učenca in na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je prejela istega dne. Izredna odpoved je bila tožniku podana pred iztekom 30-dnevnega roka od navedene ugotovitve razloga zanjo, zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da odpoved ni bila podana po izteku prekluzivnega 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev osebnega zdravnika - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Obe sodišči sta se pravilno oprli na 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne predpisuje pisne oblike izdanega dovoljenja za odhod iz kraja bivanja.
Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - transformacija delovnega razmerja - naknadno ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje - mobing - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so te predpisane v 179. členu OZ.
ZPP člen 367, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZDSS-1 člen 31, 31-2.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
V tej zadevi gre za spor o spremembi delodajalca oziroma ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku (75. člen ZDR-1). To pomeni, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - oseba pooblaščena za zastopanje - razveljavitev volitev v svet delavcev - zavrženje predloga
Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.
- ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno,
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja,
- ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza ne more nadomestiti pritožbeno sodišče, kot v obravnavanem primeru, kar je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga.
Poleg tega je sodišče druge stopnje manjkajoče razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov nadomestilo z napačnimi razlogi. Pri tem je izhajalo iz stališča, da za presojo zakonitosti odpovedi zadošča dokazanost, da je bila organizacijska sprememba dejanska in ne le navidezna. Vendar je v obravnavanem primeru tožnica zatrjevala zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker bi navideznost odpovednega razloga lahko vplivala na drugačno presojo, ugotovitev obstoja organizacijskega razloga ne zadošča za presojo zakonitosti odpovedi. Zato okoliščine, ki jih je glede dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi navajala tožnica, niso nepomembne. Enako velja za okoliščino, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na novo zaposluje delavce.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovodna oseba - sodna razveza - reintegracija
Delodajalčeva nemožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nemožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.
Uveljavljanje sodnega varstva praviloma ni okoliščina, ki bi opravičevala izgubo zaupanja v delo in osebnost delavca, vendar je treba v okoliščinah konkretnega primera upoštevati to okoliščino v povezavi s tožnikovim delovnim mestom oziroma položajem pri delodajalcu. Tožnik je zasedal mesto člana uprave in pred tem namestnika direktorja, torej vodstvena delovna mesta, za katera se zahteva visoka stopnja osebne integritete ter visoka stopnja zaupanja v vodenje s strani delodajalca oziroma lastnika. Od člana uprave kot delavca na eni izmed najvišjih funkcij se upravičeno pričakuje, da se bo držal sprejetih dogovorov oziroma zavez. Zaradi nespoštovanja dogovorov je zaupno razmerje, ki je med članom uprave in delodajalcem, odločilno in hkrati bistveno za nadaljnje sodelovanje, praviloma omajano ali celo porušeno.
Revizija sicer utemeljeno opozarja na to, da je sodišče druge stopnje odpoklic oziroma prenehanje mandata zmotno upoštevalo kot okoliščino, ki bi onemogočala reintegracijo, ker je imel tožnik sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Vendar dejstvo obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ob obstoju izgube zaupanja s strani tožene stranke v okoliščinah tega primera ne more biti odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.