redna odpoved iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - javni uslužbenec
Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za to, da bi moralo sodišče obstoj odpovednega razloga presojati na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in ne na podlagi 156. člena ZJU. Prvi odstavek 156. člena ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona. Tožniku, ki je javni uslužbenec, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz poslovnega razloga. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razloge zanjo presojalo na podlagi določb ZJU.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji ugotavljanja presežnih delavcev - delovna uspešnost - nezakonitost odpovedi
Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, ker naj bi bila med primerjanimi delavkami najmanj delovno uspešna, kar pa ne drži, zato je podana odpoved nezakonita. Čeprav je sodišče ugotovilo, da sam odpovedni razlog (poslovni razlog) ni bil fiktiven, pa je bil fiktiven izračun delovne uspešnosti za namen izbire presežne delavke. Ta namreč ni bil namenjen izbiri najmanj uspešne delavke pač pa izbiri tožnice.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - izguba zaupanja
Zakon ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Gre za pravni standard, ki ga, kot pravilno ugotavlja sodišče, napolnjuje sodna praksa. Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni, oziroma jo je opravil z zamudo.
Huda malomarnost pomeni zanemarjanje tiste skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega delavca na istem ali podobnem delovnem mestu. Od delavca, ki v banki opravlja delo pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, je utemeljeno mogoče pričakovati, da bo obveznost pisnega sporočanja podatkov o transakcijah, pri katerih obstajajo razlogi za sum pranja denarja, dejansko izvršil v zakonsko določenem roku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovani delovni rezultati - zavarovalni zastopnik - rok za podajo odpovedi
Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožena stranka tožnici odpovedi ni podala že takrat, ko tožnica od februarja 2013 dalje več kot tri mesece s provizijami ni dosegala svoje osnovne plače (kar v sporu niti ni bilo izrecno ugotovljeno). Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori potem, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da delodajalec zato, ker v preteklosti ni reagiral na manjše odstopanje od pričakovanih delovnih rezultatov, tega kasneje, ob ponovnem nedoseganju pričakovanih rezultatov, ne more storiti niti v primeru, če pride do drastičnih primerov nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega opravljanja dela.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.
ZDR-1 člen 89/3. ZZ člen 38, 38/2, 38/3. ZOFVI člen 59, 59/3.
razrešitev ravnatelja - javni zavod - postopek razrešitve - razlogi za razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožnik kot ravnatelj je bil zadolžen in odgovoren za zakonito delo toženke kot njen zakoniti zastopnik. Manjše anomalije, ki naj bi bile tudi večinoma odpravljene, ne predstavljajo zadostnega razloga za razrešitev. Vendar nepravilnosti ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do ugotovitve, da je bilo teh »anomalij« veliko in z različnih področij (šolstvo, varstvo pri delu, varstvo osebnih podatkov, delovnopravno varstvo, varstvo pred požarom). Vsaka opustitev ali nepravilnost sama zase res ni zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožnikovo sistematično opuščanje dolžnega nadzorstva.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - transformacija delovnega razmerja - naknadno ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev osebnega zdravnika - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Obe sodišči sta se pravilno oprli na 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne predpisuje pisne oblike izdanega dovoljenja za odhod iz kraja bivanja.
Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - udarec - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovedi se tožniku očita, da je učenca poškodoval tako, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato bistveno, kdaj je tožena stranka ugotovila dejstvo, da je tožnik učenca tako poškodoval, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Tega tožena stranka ni mogla ugotoviti že zgolj na podlagi vedenja, da je učencu iz nosa tekla kri oziroma, da je bil krvav. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka znake kaznivega dejanja telesne poškodbe, kakršni so bili tožniku očitani v odpovedi, ugotovila šele na podlagi telefonskega pogovora vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke z očetom poškodovanega učenca in na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je prejela istega dne. Izredna odpoved je bila tožniku podana pred iztekom 30-dnevnega roka od navedene ugotovitve razloga zanjo, zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da odpoved ni bila podana po izteku prekluzivnega 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje - mobing - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so te predpisane v 179. členu OZ.
ZPP člen 367, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZDSS-1 člen 31, 31-2.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
V tej zadevi gre za spor o spremembi delodajalca oziroma ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku (75. člen ZDR-1). To pomeni, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1).