redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - objektivni kriterij - subjektivna ocena - sodna razveza
Toženka sodišču očita, da je s presojo postopka ugotavljanja tožničine delovne uspešnosti nedopustno poseglo v sistem ocenjevanja delovne uspešnosti pri toženki. To naj bi sodilo v avtonomno sfero toženke kot delodajalca. Očitek ni utemeljen. Tožnici je bila na podlagi ocene delovne uspešnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zoper to odpoved je imela na voljo sodno varstvo, ki ga je tudi izkoristila (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker je uveljavljala ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je bilo sodišče dolžno presojati utemeljenost odpovednega razloga, torej ocene delovne uspešnosti, sprejete na podlagi meril iz Pravilnika toženke. Tožničino oceno je presojalo glede na okoliščine konkretnega primera. Ugotovljeno je bilo, da je bila ocena realizacije posameznih ciljev odvisna izključno od subjektivne ocene ocenjevalca in ne od objektivno merljivih kriterijev.
Toženka je sodno razvezo utemeljevala s tem, da na delovnem mestu, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, potrebuje delavca, ki bo delo opravljal kvalitetno, pravočasno, strokovno in samostojno. Navedena okoliščina ob ugotovitvi, da tožnica za očitke v odpovedi ni odgovorna, ne more biti odločilna. Priče so res smiselno izpovedale, da toženka nima več potrebe po tožničinem delu, vendar izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage toženke. Zato je presoja o zavrnitvi predloga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča utemeljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec po nasprotni tožbi glede na določbi 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadure - referenčno obdobje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti izračuna neizkoriščenih presežnih ur v posameznem referenčnem obdobju oziroma po koncu posameznega referenčnega obdobja ter plačila zanje.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, torej v sporu glede prenehanja delovnega razmerja. V takšnem sporu je po 2. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih revizija vselej dovoljena.
ZPP v 373. členu določa, da se revizijo vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Glede na to, da je tožnik revizijo dne 2. 10. 2017 vložil neposredno na Vrhovno sodišče, jo je slednje – v skladu s pravili o pristojnosti – odstopilo v reševanje prvostopenjskem sodišču, ki je revizijo prejelo dne 4. 10. 2017, to je po izteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije. Vloga tožnika tako ni bila vložena pravočasno, saj ni bila izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka.
V tem primeru ni mogoče uporabiti osmega odstavka 112. člena ZPP glede očitne pomote vložnika, saj zaradi vlaganja revizije preko pooblaščenca odvetnika, pri čemer je bila revizija ne le poslana, temveč tudi naslovljena na Vrhovno sodišče RS, te vložitve ni mogoče pripisati očitni pomoti.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 118, 118/2.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - predlog za združitev postopkov - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Prvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon torej sodišče zgolj pooblašča, da več pravd lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Če se sodišče odloči, da pravd ne bo združilo, s tem ne stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
redna odpoved iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - javni uslužbenec
Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za to, da bi moralo sodišče obstoj odpovednega razloga presojati na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in ne na podlagi 156. člena ZJU. Prvi odstavek 156. člena ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona. Tožniku, ki je javni uslužbenec, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz poslovnega razloga. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razloge zanjo presojalo na podlagi določb ZJU.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
ZDR-1 člen 89/3. ZZ člen 38, 38/2, 38/3. ZOFVI člen 59, 59/3.
razrešitev ravnatelja - javni zavod - postopek razrešitve - razlogi za razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožnik kot ravnatelj je bil zadolžen in odgovoren za zakonito delo toženke kot njen zakoniti zastopnik. Manjše anomalije, ki naj bi bile tudi večinoma odpravljene, ne predstavljajo zadostnega razloga za razrešitev. Vendar nepravilnosti ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do ugotovitve, da je bilo teh »anomalij« veliko in z različnih področij (šolstvo, varstvo pri delu, varstvo osebnih podatkov, delovnopravno varstvo, varstvo pred požarom). Vsaka opustitev ali nepravilnost sama zase res ni zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožnikovo sistematično opuščanje dolžnega nadzorstva.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - izguba zaupanja
Zakon ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Gre za pravni standard, ki ga, kot pravilno ugotavlja sodišče, napolnjuje sodna praksa. Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni, oziroma jo je opravil z zamudo.
Huda malomarnost pomeni zanemarjanje tiste skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega delavca na istem ali podobnem delovnem mestu. Od delavca, ki v banki opravlja delo pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, je utemeljeno mogoče pričakovati, da bo obveznost pisnega sporočanja podatkov o transakcijah, pri katerih obstajajo razlogi za sum pranja denarja, dejansko izvršil v zakonsko določenem roku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovani delovni rezultati - zavarovalni zastopnik - rok za podajo odpovedi
Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožena stranka tožnici odpovedi ni podala že takrat, ko tožnica od februarja 2013 dalje več kot tri mesece s provizijami ni dosegala svoje osnovne plače (kar v sporu niti ni bilo izrecno ugotovljeno). Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori potem, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da delodajalec zato, ker v preteklosti ni reagiral na manjše odstopanje od pričakovanih delovnih rezultatov, tega kasneje, ob ponovnem nedoseganju pričakovanih rezultatov, ne more storiti niti v primeru, če pride do drastičnih primerov nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega opravljanja dela.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji ugotavljanja presežnih delavcev - delovna uspešnost - nezakonitost odpovedi
Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, ker naj bi bila med primerjanimi delavkami najmanj delovno uspešna, kar pa ne drži, zato je podana odpoved nezakonita. Čeprav je sodišče ugotovilo, da sam odpovedni razlog (poslovni razlog) ni bil fiktiven, pa je bil fiktiven izračun delovne uspešnosti za namen izbire presežne delavke. Ta namreč ni bil namenjen izbiri najmanj uspešne delavke pač pa izbiri tožnice.