• Najdi
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>
  • 961.
    VSRS Sklep VIII DoR 144/2018-6
    2.10.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00016107
    ZPIZ-2 člen 413.
    dimnikar - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - prijava v zavarovanje - obveznost delodajalca
    Revizija se dopusti glede vprašanja o obveznosti delodajalca glede prijave dimnikarja v poklicno zavarovanje na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji).
  • 962.
    VSRS Sodba II Ips 85/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00015584
    OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 192, 193, 342, 346, 364, 369. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350. ZDR člen 18, 18/3. ZDR-1 člen 20, 20/3.
    neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalec
    Na podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
  • 963.
    VSRS Sklep VIII DoR 151/2018-6
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00015547
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
    Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
  • 964.
    VSRS Sklep VIII DoR 139/2018-6
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00026436
    ZPP člen 367a. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestilo za brezposelnost - novela ZPP-E
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je od dosojenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja treba odšteti prejeto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ali je v zvezi s tem vprašanjem sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
  • 965.
    VSRS Sklep VIII Ips 343/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015544
    ZDR-1 člen 118. ZJU člen 16, 16/3. ZSPJS člen 14.
    avtorska pogodba - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - reintegracija delavca - neizpolnjevanje izobrazbenih pogojev
    Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred kot tudi po nezakonitem prenehanju tega razmerja. Tožnik se utemeljeno sklicuje na 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane, saj iz te določbe jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta nižja plača ne pa neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ima pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za tako razlikovanje med delavci s faktičnim delovnim razmerjem in delavci s formalno sklenjenim delovnim razmerjem ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga.
  • 966.
    VSRS Sodba VIII Ips 79/2018
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015825
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - učitelj
    Tožnik bi kot učitelj, ki je ustrezno strokovno usposobljen za svoje delo, moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in v odnosu do otrok postopati strokovno, objektivno in etično, pri tem pa se vzdržati kakršnihkoli neprimernih fizičnih stikov. Tožnikovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca), pa tudi od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še toliko bolj pa od učitelja.
  • 967.
    VSRS Sodba VIII Ips 277/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015080
    ZDR člen 113. ZDR-1 člen 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 67.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - predstavnik delavcev - varstvo pred odpovedjo
    Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
  • 968.
    VSRS Sodba VIII Ips 274/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015069
    ZDR-1 člen 118.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
    Spremenjena sistemizacija ni okoliščina, ki bi vedno opravičevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ampak je le eno izmed dejstev, ki na to lahko vplivajo. To okoliščino mora sodišče primerjati z okoliščinami na strani delavca.

    Zagotovljena zaposlitev za nedoločen čas na podobnem delovnem mestu je lahko odločujoča okoliščina pri presoji o sodni razvezi. Sodišče je v primerljivih zadevah lahko kljub enakim okoliščinam na strani toženke kot odločilno upoštevalo dejstvo, da so tožniki ostali brez zaposlitve, kar je okoliščina, ki je pri tožnici ni bilo.
  • 969.
    VSRS Sklep Dsp 4/2018
    12.9.2018
    ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00016098
    ZArbit člen 9, 9/1, 9/1-2, 10, 10/1, 14, 14/3, 14/4.
    arbitraža - arbitražna klavzula - podjetniška kolektivna pogodba - imenovanje arbitra
    Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.

    Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
  • 970.
    VSRS Sodba VIII Ips 26/2018
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015543
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delo natakarja - neenakomerna razporeditev delovnega časa
    Toženka je hotel v obmorskem kraju, kjer je turistična sezona značilno omejena le na toplejši del leta, ki mu sledi tako imenovana mrtva sezona. Zaradi tega odločitev o prehodu na sezonsko poslovanje ni nerazumna. Obdobje, med katerim je hotel zaprt, je tako dolgo, da ga, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede trajanja delovnega časa, odmorov in počitkov v času obratovanja, s prerazporeditvijo delovnega časa ni mogoče pokriti. Toženka je tako tudi po presoji revizijskega sodišča dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
  • 971.
    VSRS Sodba VIII Ips 239/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00017376
    ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
    kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
    KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.

    Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.

    Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
  • 972.
    VSRS Sodba VIII Ips 295/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00016112
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - učitelj - kriteriji za določitev presežnega delavca
    KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.
  • 973.
    VSRS Sodba VIII Ips 228/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015067
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    delo na domu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - organizacijski razlog - ekonomski razlog
    Toženka je organizacijski razlog utemeljila s potrebo, da se kadrovske naloge ne izvajajo več na daljavo, in z oteženo komunikacijo, saj je bila tožnica, ki je delala na domu, pogosto nedosegljiva oziroma ni odgovarjala na klice. Zato njene zahteve, da delavka, ki dela na kadrovskem področju, to delo opravlja na sedežu delodajalca, ni mogoče označiti za nerazumno, ampak za povsem upravičeno.

    Toženka je tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delo in pod enakimi pogoji, le na sedežu, ki je od njenega doma oddaljen 5 km. S ponujeno zaposlitvijo je ne bi postavila v manj ugoden položaj, kot ga imajo ostali zaposleni, saj je tožnica, ravno nasprotno, doslej uživala ugodnost, ki je drugi zaposleni niso imeli. Kot invalid III. kategorije tožnica ni imela omejitev glede kraja opravljanja dela, toženka pa ji je tudi z novo pogodbo zagotavljala enako delo z omejitvami, ki jih je tožnici zagotavljala odločba ZPIZ.
  • 974.
    VSRS Sodba VIII Ips 27/2018
    12.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00026400
    ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - blagajniško poslovanje
    Ob dejanski ugotovitvi, nanjo je revizijsko sodišče vezano, da je bila tožnica pri toženki edina zadolžena za blagajniško poslovanje, da je gotovino od strank tudi dejansko sprejemala in jo potem polagala na poslovni račun toženke ter da je vedela za razliko med prejeto in položeno gotovino, pa o njej toženke ni obveščala, je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da je tožnica s tem kršila pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ni potrebno, da bi bila obveznost vestno voditi evidenco o prejeti in položeni gotovini ter o zneskih, ki so bili vzeti iz blagajne pred pologom gotovine na poslovni račun, posebej zapisana v pogodbi o zaposlitvi, ali pa da bi toženka o tem morala dati izrecna navodila tožnici. Takšna obveznost delavca, ki je zadolžen za blagajniško poslovanje, sama po sebi izhaja iz narave blagajniškega poslovanja oziroma dela z gotovino.
  • 975.
    VSRS Sodba VIII Ips 35/2018
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015555
    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 3, 38, 38/1.
    razlaga kolektivne pogodbe - plačana odsotnost z dela

    Razlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe.

    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

  • 976.
    VSRS Sklep VIII Ips 337/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015557
    ZPP člen 402, 403, 404. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 257, 263.
    revizija in obnova postopka - prekinitev obnove postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - policija
    Za presojo pravočasne odpovedi ob očitku kršitve s (skoraj) enakim opisom dejanja po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je treba najprej ugotoviti, ali je kršitev iz 1. alineje sploh podana. Če sodišče ne ugotovi vseh znakov kaznivega dejanja kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), temveč ugotovi le, da je delavec z naklepom ali hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), podaljšan objektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev.

    Sodišče v delovnem sporu pri ugotavljanju obstoja kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne ugotavlja le posameznih znakov kaznivega dejanja, temveč tudi ustrezno krivdno obliko, ki je potrebna za kršitev pogodbene ali druge obveznosti z znaki kaznivega dejanja (za nekatera dejanja pa tudi obarvan naklep, če je takšna krivdna oblika seveda predvidena).
  • 977.
    VSRS Sodba VIII Ips 20/2018
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015539
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
    Sodišči sta tožnikovo odpoved pogodbe o zaposlitvi presojali celovito, z vidika zatrjevanega odpovednega razloga s strani toženke, kot tudi z vidika tožnikovih ugovorov, da je šlo za zlorabo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma za povračilni ukrep zoper tožnika. Njuna dokazna ocena je jasna, celovita in prepričljiva ter odgovarja tudi na vse tožnikove ugovore. Sodišče je vse indice, ki jih izpostavlja tožnik, upoštevalo, vendar je na njihovi podlagi sprejelo dokazno oceno, s katero se tožnik očitno ne strinja in z ugovori dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa z revizijo ni dovoljeno.
  • 978.
    VSRS Sodba VIII Ips 41/2018
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00015549
    ZDR člen 18, 72. ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pristojna oseba za podajo odpovedi - nezakonita odpoved - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
    Pravilno je stališče sodišč, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2011 nezakonita, ker je ni podana upravičena oseba, zaradi česar delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo z dnem 10. 3. 2011, temveč je trajalo do 31. 5. 2011, ko bi se tožniku iztekel mandat člana uprave toženke.

    Nadzorni svet je tožnikov odpoklic s funkcije člana uprave dne 9. 2. 2011 v zapisniku utemeljil le s sklicevanjem na drugi odstavek 268. člena ZGD-1 (zaradi hujših kršitev obveznosti). Gre za splošen prepis zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar se šteje, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
  • 979.
    VSRS Sodba VIII Ips 335/2017
    12.9.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00015843
    ZDR-1 člen 4, 18, 118.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
    Tožena stranka se je sama odločila, da bo s tožnico kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dela novinar reporter sklenila pogodbe civilnega prava, pri čemer je medsebojno sodelovanje trajalo kar šest let in pol. Očitno je štela, da ima tožnica ustrezne delovne izkušnje za opravljanje tega dela. Ker je s tožnico sklenila pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, se je ta način izognila svojim obveznostim, ki bi jih imela kot delodajalec do tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

    Okoliščina, da je tožnica po trditvah tožene stranke nekajkrat odklonila s strani dnevnega urednika odrejeno delo, ob dejstvu, da se to dogaja tudi pri delavcih, ki so v delovnem razmerju, ne pomeni, da tožnica dela ni opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zlasti ker je šlo le za nekaj primerov takšne odklonitve.
  • 980.
    VSRS Sodba VIII Ips 90/2018
    12.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00026989
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
    Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi se sicer presojajo vse okoliščine in interesi obeh strank, kar pomeni, da se sicer lahko presojajo tudi dejstva, ki so bila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še zlasti, če je bila nezakonitost odpovedi ugotovljena zaradi postopkovnih nepravilnosti (prepozno podana odpoved in podobno). Stališče, da se pri presoji, ali je delovno razmerje še mogoče nadaljevati, že v izhodišču ne sme upoštevati dejstev, ki so bila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je očitno preozko in tudi v nasprotju z določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki vendarle napotuje na upoštevanje vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank.
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>