ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - rok za podajo odpovedi - pravočasnost odpovedi
Tožena stranka ima enočlansko upravo oziroma predsednika uprave, ki toženo stranko zastopa brez omejitev, zato je pravilno stališče sodišča, da je pri presoji pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, kdaj je razlog za odpoved ugotovil predsednik uprave tožene stranke.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zdravnik - hujša kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so ugotovljene prav vse kršitve, navedene v odpovedi, v kolikor že ena od njih sama zase predstavlja utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik nastavil kalijev klorid pacientu s hiperkalijemijo, ob vednosti, da bi vnos le-tega pri tem pacientu povzročil smrt in namerno vzbujanje prepričanja pri sodelavcih, da je storil kaznivo dejanje zoper življenje in telo, s čimer je pri njih povzročil zmedo in paniko, že samo po sebi predstavlja tako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je izredna odpoved utemeljena. Kršitev je tako podana že s samo odreditvijo kalijevega klorida na način kot je to storil tožnik, ne glede na to, ali je do vnosa v pacienta tudi dejansko prišlo.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine
Tožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki.
direktor - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sodno varstvo - pravni interes - pobot izplačila plače - soglasje delavca
Res je sicer, da v sklepu nikjer ni uporabljen izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi in da v njem navedeni razlogi niso razdelani tako, kot bi se lahko pričakovalo od prava vešče osebe, vendar to ne spremeni dejstva, da je sklep po svoji vsebini in obrazložitvi sklep o prenehanju delovnega razmerja in s tem tudi o prenehanju za nedoločen čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik pisnega soglasja k pobotanju ni dal, zato njegova terjatev iz naslova nadomestila plače ni mogla prenehati na podlagi enostranskega pobota tožene stranke.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - mobing - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode ter ali je v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo.
odškodnina - poškodba pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesrečno naključje
Škodnega dogodka, zaradi katerega se je tožnica poškodovala, to je zdrsa na eni sami grozdni jagodi, ki je ležala na tleh v zbornici, ni mogoče opredeliti drugače kot nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožnici in za katerega toženki ne moreta odgovarjati po načelu krivdne odgovornosti.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - izredna odpoved - nezakonitost odpovedi - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - možnost izrabe letnega dopusta
Sodišče druge stopnje izhaja iz pravilnega stališča, da je delavec do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičen le, če mu delovno razmerje preneha. Zmotno pa meni, da v konkretnem primeru tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker mu je bilo s pravnomočno sodbo sodišča za nazaj vzpostavljeno z vsemi pravicami.
Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.
ZDR člen 7, 7/2, 11, 11/1, 12, 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 182, 182/1,183. URS člen 74, 74/3. OZ člen 3, 86, 86/1, 249, 251, 251/1.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula - smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - zavarovalni zastopnik - trditvena podlaga
V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo. V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti (kot zagrožena civilna sankcija namreč bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti) in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne stranke.
Revizijsko sodišče ne sprejema togega in izključevalnega stališča in izhodišča sodišča druge stopnje, da so "delovna razmerja drugačna od civilnih razmerij" - ob tem, da se že ZDR v 11. členu sklicuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava. Ne strinja se tudi s stališčem, da je posledice kršitve konkurenčne klavzule treba "rešiti ob upoštevanju določb ZDR, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delavca", saj v primeru konkurenčne klavzule iz določb zakona ni mogoče sklepati le o možnosti odškodninske odgovornosti delavca, sploh pa ne odškodninske odgovornosti delavca po pravilih delovnega prava. Ne strinja se s stališčem, da je inštitut konkurenčne klavzule popolnoma urejen z ZDR, saj ta zakon prav v tem primeru ne določa možnih posledic kršitev oziroma nespoštovanja klavzule.
Revizijsko sodišče ne sprejema obrazložitve sodišča druge stopnje, da se tudi za kršitev konkurenčne klavzule (z določitvijo pogodbene kazni) s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavce ugodnejše, razen v določenih primerih "med katerimi pa ni konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule." Pri tej razlagi gre za mešanje konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, sicer pa sankcije v primeru konkurenčne klavzule z zakonom niso določene.
Sodišče druge stopnje neutemeljeno širi možnost pogodbene kazni, in sicer s stališčem, da bi bila v primeru, če bi bila dovoljena pogodbena kazen za kršitev konkurenčne klavzule, pogodbena kazen dovoljena tudi v drugih primerih neizpolnitve obveznosti s strani delavca (31. do 36. člen ZDR). Ti primeri se namreč očitno nanašajo le na čas zaposlitve delavca pri delodajalcu in ne po tem. Stališče revizijskega sodišča ne pomeni, da bi se možnost pogodbene kazni za kršitev konkurenčne klavzule lahko enostavno razširila tudi na vsa druga področja delovnega prava, oziroma kršitve (s strani delavcev) v času delovnega razmerja.
V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika oziroma posredovanja pred zaposlitvijo pri delodajalcu samo po sebi ne pomeni, da delavec pri delodajalcu ne more pridobiti posebnih znanj in poslovnih zvez, ki jih delodajalec lahko zaščiti s konkurenčno klavzulo. Le imetništvo takšnega dovoljenja delavcu ne onemogoča pridobitve primerne zaposlitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - predlog za sodno razvezo - rok za podajo izredne odpovedi - subjektivni rok - nezakonita odpoved
Toženka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati, da je odpoved podala pravočasno, v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga. Zaključek sodišč temelji na oceni izvedenih dokazov. Zavzemanje toženke za drugačno presojo izvedenih dokazov predstavlja uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga.
ZDR-1 v drugem odstavku 109. člena 30. dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže le na ugotovitev razloga za izredno odpoved, ne pa tudi na seznanitev z drugim pogojem za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
Predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča mora v sodnem postopku podati ena ali druga stranka (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). V postopkovnem smislu predlog ene ali druge stranke ne pomeni izpovedi direktorice toženke, da zaradi izgube zaupanja delovnega razmerja s strankami ni več mogoče nadaljevati.
nedovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Zmotno je stališče toženke, da se pri presoji, ali je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotavlja s seštevanjem zahtevkov, ki se z revizijo dejansko izpodbijajo in zahtevkov glede katerih še sploh ni pravnomočne odločitve, ker je glede njih zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Z revizijo izpodbijani del se lahko nanaša le na odločitev o ugoditvi ali pa zavrnitvi tožbenega zahtevka s pravnomočno sodbo, ne pa tudi na odločitev o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - pogodba o zaposlitvi - posebna znanja - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - zavarovalni zastopnik
Predmet zaščite po konkurenčni klavzuli so tista proizvodna, tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje in z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu. Gre za znanja, za katera obstaja upravičen poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.
Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga je v 15 letih dela pri tožnici pridobil toženec, torej vsa zunanja in interna izobraževanja, ta pa so med drugim vključevala tudi izobraževanja v zvezi z prodajnimi tehnikami, metodologijami in produkti, ki so plod raziskav in izkušenj tožnice.
Odstotek nadomestila, naveden v pogodbi o zaposlitvi (40 % povprečne plače delavca), je višji od zakonsko določenega minimalnega deleža (najmanj tretjina povprečne plače delavca). Toženec bi bil upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 2.246,13 EUR, kar znatno presega znesek povprečne plače v RS v spornem obdobju. Takšno nadomestilo zato predstavlja ustrezno nadomestilo tudi upoštevaje položaj delavca, v katerem se ta znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - soglasje sindikata
V razmerah, ko izvoljeni predsednik sindikata zaradi konflikta interesov ne more odločati o soglasju k odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, obenem pa ni izvoljen njegov namestnik, je povsem ustrezna rešitev, da o tem odločajo člani sindikata na zboru članov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - denarna sredstva - oškodovanje
Tožnica je bila javna uslužbenka, zaposlena pri toženi stranki, ki je uporabnik javnih sredstev (financira se iz občinskega proračuna). Z odobravanjem in realizacijo plačil za delo, ki ga družba A. A. d.o.o. ni opravila, je omogočila nezakonito oziroma nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in je ta res nastala. S tem je kršila delovne obveznosti, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov. Sodišče bi tako prevzelo odločanje matičnih davčno-upravnih organov, ki je sicer v njihovi pristojnosti.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je nepooblaščeno, brez sodelovanja računovodskega servisa in brez vednosti direktorja toženke sestavila in podpisala bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter ju poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ki ju je uporabil za gospodarsko odločanje, pri čemer je bila bilanca stanja v celoti nepravilna. Tožnica je ravnala preko pooblastil, ki jih je imela, v nasprotju z dotedanjo prakso in brez vednosti direktorja, zato je toženka njeno ravnanje utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev članov sveta delavcev - bistvena kršitev določb postopka - kandidatna lista - glasovnica
Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.
ZPP člen 252, 252/1, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 136. ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delodajalca - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ugotavljanje prištevnosti - nerazsodnost - izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Nejasnost v izvedeniškem mnenju se kaže v tem, da izvedenec na eni strani ugotavlja, da tožnica ves čas spornega dogodka svojega vedenja ni imela v oblasti, kar bi kazalo na neprištevnost - in tako je izvedeniško mnenje razumelo tudi sodišče - po drugi strani pa, da njena sposobnost obvladovanja ravnanja ni bila ves čas okrnjena, temveč na začetku le bistveno zmanjšana (kar bi lahko pomenilo, da v tem času ni bila neprištevna).
To, da tožnica v času spornega dogodka morda le ni bila ves čas neprištevna (obe sodišči pa sta izhajali iz predpostavke, da je bila), lahko pomembno vpliva na odločitev o njeni odgovornosti za očitano kršitev. Ker jasnega odgovora na vprašanje, ali in v kateri fazi incidenta, ki se ji očita kot kršitev, je bila tožnica (še) sposobna pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samo sebe v oblasti, izvedeniško mnenje (pisno in ustno) ni dalo, je bil predlog tožene stranke za postavitev novega izvedenca utemeljen. S tem, ko sodišče predloga ni upoštevalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas
V tej zadevi gre za individualni delovni spor o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi s 125. členom prehodnih in končnih določb ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.