zbornica - podpis pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - ničnost pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala delo, za opravljeno delo prejemala plačilo, kakršno je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ter uresničevala ostale pravice iz delovnega razmerja. Gre za zlorabo pravice, ki ji sodišče ne sme dati varstva, če delodajalec potem, ko se je pogodba o zaposlitvi štiri leta dejansko uresničevala, šele po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, začne uveljavljati, da ga pogodba sploh ne zavezuje, ker oseba, ki jo je sklenila v njegovem imenu ni imela njegovega pooblastila, pri čemer pa normativno ni povsem jasno, da ta oseba pogodbe ne bi smela skleniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ravnanje policista izven delovnega časa - hujša kršitev - naklep - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve, pač pa na opis ravnanja, ki ga delodajalec opredeljuje kot kršitev.
Za obstoj kršitve oziroma odpovednega razloga zadošča že, da je tožnik po tem, ko je na tleh ležečo osebo z vozilom zadel in jo vlekel po cestišču več deset metrov, odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Tožnikova dolžnost iz delovnega razmerja je bila vzdržati se ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala njegovim interesom. Njegovo ravnanje je bilo v nasprotju s to dolžnostjo in nesprejemljivo za vsakogar, za policista pa še posebej.
Nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do poteka odpovednega roka, saj je tožnik s svojim ravnanjem grobo kršil vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011817
ZPP člen 226, 226/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina - poškodba pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - predlog za opravo poizvedb - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče ugovor toženca zoper zapisnik glavne obravnave sploh zaznalo, saj nanj z ničemer ni odgovorilo, s čimer je tožencu odvzelo možnost dialoga s sodiščem.
Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.
Sodišče je zmotno uporabilo tretji odstavek 226. člena ZPP, ko je dokazni predlog za pridobitev spisov, ki se pri ZPIZ in FURS vodita glede ugotavljanja tožnikove invalidnosti in glede njegovega dela na črno, zavrnilo izključno z argumentom, da toženec pri tem ni navedel, da sam ni mogel doseči pridobitve teh listin.
ZDR-1 člen 23, 23/1, 119, 119/2. ZZSDT člen 6. ZPP člen 13. ZPPOPGHR člen 2.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - zaposlitev tujca - dovoljenje za stalno prebivanje - obveščanje delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje
Zakonodaja ne določa, da bi moral delavec v času veljavnosti posamezne pogodbe o zaposlitvi za določen čas še izrecno obveščati delodajalca o tem, da je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ob (vsakokratnem) sklepanju pogodb s tujcem je prvenstveno delodajalec tisti, ki mora skrbeti za to, da ob zaposlovanju tujca v Republiki Sloveniji oziroma v primeru podaljšanega zaposlovanja tujca v Republiki Sloveniji ugotovi in preveri, ali ima tak tujec tudi ustrezna dovoljenja oziroma ustrezne podlage za zaposlitev.
Sodišče je vezano na dovoljenje za stalno prebivanje, odločitev sodišča (o transformaciji delovnega razmerja in reintegraciji) pa v tem primeru ni odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje) v smislu določbe 13. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Četudi kršitev zaradi katere je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristanskost - pooblaščenec - sodnik porotnik
Zgolj dejstvo, da je pooblaščenka toženke tudi sodnica porotnica pri Delovnem sodišču v Mariboru, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj upravičen dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča kot celote s tem ni izkazan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ravnanje delavca
Izražanje nezadovoljstva z odločitvijo delodajalca (da bo tožnik v soboto delal) na tak način – z vpitjem in razbijanjem – ki ima za posledico odhod prizadetega delavca z dela in prihod policije, je hujša kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Do tega zaključka navsezadnje pripelje tudi ugotovitev sodišča (sicer ob argumentaciji odločitve o sodni razvezi), da je tožnik neopravičeno izgubil oblast nad sabo, postal nasilen, začel tolči po tabli in prestrašil vodje (zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Z namenom, da komunalni prispevek ne bo odmerjen (ker naj bi se "pobotal" z nepravilno odmerjenim iz leta 2009) tožnica v odločbo ni vpisala povečanja tlorisne površine, v tej posledici pa odločba investitorja ni zavezovala k plačilu komunalnega prispevka (ki bi moral biti odmerjen v višini 50.888,25 EUR, če bi bilo povečanje tlorisne površine upoštevano). To pomeni, da je podpisala odločbo z neresnično vsebino. Ne drži, da zaradi tega ni dokazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj je z izdajo odločbe omogočila investitorju, da mu komunalni prispevek ni bil odmerjen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vodilni delavec
Delavec mora biti vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo, z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca zadostuje. Poleg tega je bil v konkretnem primeru tožnik vodilni delavec, vodja zunanje trgovine in nabave, od katerega se pričakuje večja mera samostojnosti ter samoiniciativnosti (in kar je toženka od njega tudi pričakovala) in ne zgolj delo po navodilih.
125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7, 75/8. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 2.
Samostojni podjetnik ima v sistemu gospodarskih subjektov enake značilnosti kot drugi gospodarski subjekti, v delovnem pravu pa kot delodajalec enake obveznosti do svojih zaposlenih, kot delodajalci, ki so pravne osebe. Glede na to, da se je v spornem primeru med toženci prenašal gostinski lokal (kar nedvomno je gospodarska enota, ki je ves čas ohranjala svojo entiteto), in da sta bila tožnika zaposlena v tem lokalu, je bilo treba v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES zagotoviti, da se njihove pravice ob spremembi delodajalca ohranijo.
Ker je drugi toženec s prvim tožencem sklenil novo najemno pogodbo s 1. 9. 2015, po začasnem prenosu med drugim tožencem in tretjo toženko pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij niso ponovno prešle na delodajalca prenosnika (v tem primeru na drugega toženca), ampak direktno na novega prevzemnika, to je prvega toženca. V tem primeru prevzemnik vstopi v pravni položaj delodajalca prenosnika nasproti vsem delavcem, brez pravice, da bi sam izbral, ali in s katerim delavcem bo nadaljeval delovno razmerje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - neobveščanje delavca o izostanku - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sporno je, ali je podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Obrazložitev tega pogoja ni obvezna sestavina odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato sodišče pri presoji, ali je ta pogoj izpolnjen, ni vezano le na to, kako ga je delodajalec utemeljil v odpovedi (drugače je z dejanskim razlogom odpovedi), temveč lahko delodajalec te razloge dodatno navaja (seveda pravočasno) tudi v sodnem sporu.
Pri presoji „vseh okoliščin“ se upoštevajo predvsem narava, teža in posledica kršitve. Tožnik bi o svoji odsotnosti v spornem obdobju moral obvestiti pomočnico direktorja ali pa poslovno sekretarko. Opustitve te dolžnosti ni možno obravnavati kot minorno kršitev, saj je tožnik (kot direktor) opravljal najodgovornejšo funkcijo pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - razveljavitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Tožnik je kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi in še dalj časa po poteku odpovednega roka ostal na delu brez prekinitve, kar pomeni, da prva odpoved pogodbe o zaposlitvi (sporazumno ali dejansko) ni bila realizirana. Pisni sporazum o razveljavitvi odpovedi res ni bil sklenjen, vendar to ne pomeni, da je odpoved učinkovala.
S tem, ko je sodišče druge stopnje odločitev utemeljilo z dejstvi, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana in ko je brez glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi neposredno izvedenih dokazov, je poseglo v pravico toženke do izjave, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - objektivni kriterij - subjektivna ocena - sodna razveza
Toženka sodišču očita, da je s presojo postopka ugotavljanja tožničine delovne uspešnosti nedopustno poseglo v sistem ocenjevanja delovne uspešnosti pri toženki. To naj bi sodilo v avtonomno sfero toženke kot delodajalca. Očitek ni utemeljen. Tožnici je bila na podlagi ocene delovne uspešnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zoper to odpoved je imela na voljo sodno varstvo, ki ga je tudi izkoristila (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker je uveljavljala ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je bilo sodišče dolžno presojati utemeljenost odpovednega razloga, torej ocene delovne uspešnosti, sprejete na podlagi meril iz Pravilnika toženke. Tožničino oceno je presojalo glede na okoliščine konkretnega primera. Ugotovljeno je bilo, da je bila ocena realizacije posameznih ciljev odvisna izključno od subjektivne ocene ocenjevalca in ne od objektivno merljivih kriterijev.
Toženka je sodno razvezo utemeljevala s tem, da na delovnem mestu, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, potrebuje delavca, ki bo delo opravljal kvalitetno, pravočasno, strokovno in samostojno. Navedena okoliščina ob ugotovitvi, da tožnica za očitke v odpovedi ni odgovorna, ne more biti odločilna. Priče so res smiselno izpovedale, da toženka nima več potrebe po tožničinem delu, vendar izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage toženke. Zato je presoja o zavrnitvi predloga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča utemeljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec po nasprotni tožbi glede na določbi 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadure - referenčno obdobje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti izračuna neizkoriščenih presežnih ur v posameznem referenčnem obdobju oziroma po koncu posameznega referenčnega obdobja ter plačila zanje.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila