ZDSS-1 člen 5, 5/1b. ZFPPIPP člen 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - prejemki iz delovnega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra - pravno nasledstvo - spregled pravne osebnosti
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Ne gre torej za pravno nasledstvo družbenika. Zato ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca niti kot družbenika niti kot zakonita zastopnika nimata statusa niti delodajalca niti pravnega naslednika tožnikovega delodajalca. Za odločanje v tem sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje in zoper vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje torej ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagatelji v pritožbi ne navajajo, da bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljvosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Navajajo le, da bi moralo odločiti o pritožbi, kar pa je sodišče storilo.
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Nazadnje sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas bi bila neveljavna le v primeru, če bi bili podani razlogi za njeno ničnost ali izpodbojnost v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Tožena stranka utemeljeno navaja, da tožnica veljavnosti te pogodbe niti ni izpodbijala, zato ta velja. Že zato je dodatno razlogovanje sodišč o tem, da naj bi jo tožnica podpisala zaradi strahu pred izgubo zaposlitve, iz česar sta zaključili, da se z njo ni odpovedala opravljanju pedagoškega dela pri toženi stranki, neutemeljeno.
Tožnik bi, če bi hotel uspeti v obravnavanem postopku, moral izkazati, da je že v delovnem sporu za plačilo odpravnine zatrjeval, da je do razrešitve prišlo brez utemeljenega razloga, s čimer bi si zagotovil možnost za uspeh revizije v delovnem sporu.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.
Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - merila
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - vrnitev nazaj na delo - časovna omejitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je imel tožnik ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje pravico do vrnitve na delo k toženi stranki, je bil njegov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki utemeljen, čeprav je sicer imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Sodišči druge in prve stopnje bi zaradi jasnosti (ob znanem podatku, do kdaj sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas) sicer lahko obrazložili ali celo odločili, da se presoja o reintegraciji tožnika (in priznanju njegovih pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas) nanaša in omeji le na obdobje od 1. 3. 2017 do 1. 3. 2018, torej na obdobje, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Takšna obrazložitev ali odločitev bi bila celo priporočljiva, saj bi odpravila morebitne dileme o dometu sodne odločitve, vendar pa opustitev te ugotovitve, glede na gornja pojasnila, ne vpliva na pravilnost njunih odločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Ker 112. člen ZDR-1 ne ureja, kako je s posebnim varstvom pred odpovedjo v primeru, ko je delavcu, ki mu je varstvena določba namenjena, ob odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev (in takšno ponudbo sprejme), je Vrhovno sodišče že v zadevi VIII Ips 277/2017 namen zakonodajalca v zvezi z vprašanjem posebnega varstva v takšnih primerih poiskalo v razlogih, zaradi katerih je prišlo do oblikovanja besedila te določbe.
Pri oblikovanju tega člena (ki ima praktično enako vsebino kot prej veljavni 113. člen ZDR) je bilo upoštevano varstvo člana sveta delavcev (tudi v delu, ki se je nanašal na njegovo razporeditev), ki ga je predstavniku delavcev zagotavljal prvi odstavek 67. člen ZSDU. Novela ZSDU te določbe ni več vsebovala, z obrazložitvijo predlagatelja, da je to varstvo že urejeno v ZDR (113. člen ZDR).
Delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in sprejme novo ponujeno pogodbo za drugo delovno mesto, je v podobnem položaju kot pri razporeditvi (instituta razporeditve sedaj veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna več). Če je bil namen zakonodajalca ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) zaščititi predstavnika delavcev pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni položaj (pred razporeditvijo, pred znižanjem plače, pred disciplinskim oziroma odškodninskim postopkom...) ali ga omejeval oziroma oviral v njegovih aktivnostih, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo delavec sprejme.
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe. Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja družbe, s katere funkcije je bil odpoklican, saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe ("če direktor huje krši svoje obveznosti").
Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorja, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal.
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - krivda - namen - dejanski razlog
Kadar je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, morajo biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene okoliščine in dejstva, iz katerih to izhaja, ali na podlagi katerih je mogoče sklepati na njegov obstoj. To v konkretnem primeru pomeni, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo tožniku izrecno očitano, da je ravnal z namenom, pač pa je odločilnega pomena, ali to vendarle dovolj jasno izhaja iz opisa okoliščin in dejstev o njegovem ravnanju, oziroma ali ta opis omogoča takšno sklepanje. Pri presoji zakonitosti takšne izredne odpovedi sodišče ugotavlja, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake kaznivega dejanja.
Tretji odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Tako jezikovna kot namenska razlaga te določbe pokažeta, da jo je treba razumeti tako, da delavcu za vsako od navedenih okoliščin (starost, invalidnost, najmanj 60 % telesna okvara, varstvo in nega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo) pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta in ne da so trije dodatni dnevi letnega dopusta določeni za vse te primere skupaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00022806
ZPP člen 3, 7, 8, 195, 212, 309a, 364. OZ člen 2, 3, 147. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 39, 39/1, 55, 58. ZDR-1 člen 4, 5.
povrnitev nepremoženjske škode - zavarovalnina - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - varstvo in zdravje pri delu - oškodovanec - samozaposlena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - plačilo odškodnine pred pravdo - delno plačilo zavarovalne vsote - priznanje odškodninske odgovornosti - pripoznava tožbenega zahtevka - navadno sosporništvo - načelo avtonomije volje - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - dokazna ocena - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku
Vsaki stranki pripada avtonomija volje, ki se v pravdnem postopku izraža v načelu dispozitivnosti (3. člen ZPP) ter razpravnem načelu (7. in 212. člen ZPP). Procesne posledice v pravdi tako lahko povzroči zgolj razpolaganje z zahtevkom (kot na primer priznanje temelja obveznosti), ki se izjavi ali zgodi v sami pravdi. Interesi stranke pred pravdo in v pravdi se namreč lahko bistveno razlikujejo. Zavarovalnica tako na primer pred pravdo zavarovalnino (delno) prizna zgolj zato, da se izogne pravdi, stroškom povezanim z njo ali iz drugih razlogov. Ta okoliščina, ki je del predpravdnih pogajanj med strankama (309.a člen ZPP), pa v ničemer ne sme poslabšati njenega izhodišča v pravdi za primer, če se upravičenec s priznano višino ne strinja in razliko uveljavlja v pravdi. V tem primeru lahko zavarovalnica izkoristi vse možne ugovore, tudi tiste, ki se nanašajo na temelj obveznosti, kot je to storila tudi v obravnavanem primeru. To narekuje spoštovanje avtonomije volje stranke v materialnem civilnem pravu pred pravdo (2. in 3. člen OZ) in v procesnem pravu po začetku pravde (3. člen ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za razveljavitev - pravica do pritožbe - sojenje v razumnem roku - ugotavljanje dejstev
Iz sklepa o razveljavitvi ni razvidno, da bi pritožbeno sodišče opravilo presojo med pravico do pritožbe in pravico do sojenja v razumnem roku. Prav tako nižjemu sodišču ni dalo napotkov, katera dejanja, ki so zaradi napačne materialno pravne presoje izostala, naj v ponovljenem postopku izvede. Glede na okoliščine primera, ki ne zahteva obsežnejšega ugotavljanja dejstev, lahko navedeno pomanjkljivost odpravi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka ter odloči v zadevi.