ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
kolektivna pogodba - povračilo stroškov - povračilo stroškov in drugih prejemkov - sklepanje kolektivne pogodbe
ZUJF je zaradi javno finančnih razlogov prekinil veljavnost prejšnjih določb KPND v zvezi s povračili stroškov in nekaterih drugih prejemkov in s tem tudi posegel v pravice do povračil stroškov in drugih prejemkov (ki so bile pred tem urejene s Spremembami KPND 98, ki jih je podpisal predlagatelj tega spora), te pravice pa določil na novo. Ta poseg ni bil protiustaven niti ni posegel v kolektivno pogajanje, saj je bil v obdobju sprejemanja zakona (prav z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize) in z namenom ohranjanja kolektivnega dogovarjanja že predhodno sklenjen tudi Dogovor in v skladu z dogovorom tudi Aneks h KPND 2012, ki je začel veljati naslednji dan po uveljavitvi ZUJF. Če navedeni Dogovor in Aneks takrat ne bi bila sprejeta, bi se 164. do 181. členi ZUJF-a uporabljali neposredno. Navedena ureditev predstavlja zakonski poseg v prejšnjo ureditev iz javno finančnih razlogov. Poseg je ostal tudi v okvirih, ki so jih določili oziroma so se z njimi strinjali socialni partnerji, saj določbe zakona z res minimalnimi razlikami niso drugačne kot določbe Dogovora in Aneksa h KPND 2012. Kljub zakonskemu posegu je torej prišlo do ohranitve kolektivnega dogovarjanja in tudi do nove ureditve (nižjih) povračil stroškov ter drugih prejemkov z Dogovorom in Aneksom h KPND 2012. Zato zakonski poseg v okoliščinah tega primera ni bil v nasprotju z načeli svobode kolektivnega dogovarjanja.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine - slovenska vojska - misija - neizkoriščen tedenski počitek - denarna odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču, da je prisojena odškodnina za posamezen dan v vrednosti osmih ur, ne glede na ugotovljen čas kršitve tedenskega počitka.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.
Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - plača po dejanskem delu - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik za čas opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta - v obdobju od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2018 - upravičen do razlike v plači v višini enega plačnega razreda.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - regres za letni dopust - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se regres za letni dopust do višine 100% povprečne mesečne plače upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 112. člena ZUPJS.
delovno razmerje - pogodbena kazen - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pomembno pravno vprašanje je pravilna presoja o obstoju temelja za plačilo pogodbene kazni po določbi 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 164.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po 67. členu ZDR-1 in letnega dopusta ne izrabi (pa mu kasneje delovno razmerje preneha), pripada nadomestilo po 164. členu ZDR-1 v višini plačila za delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali nadomestilo v višini, kot če bi delal polni delovni čas.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje glede trajanja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ter s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, ker so bile kršitve obveznosti iz delovnega razmerja storjene v času pred podajo pisnega opozorila;
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2019 ni prenehalo in mu skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 4. 2014 še traja, čeprav je tožnik od 1. 6. 2020 dalje v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu;
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki še traja, v nasprotju z razlogovanjem sodišča druge stopnje, da v tem sporu še ni bilo ugotovljeno dejansko stanje glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi;- ali je odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladna z določbo 181. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP - da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.
Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).
ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna seznanitev
Glede na to, da toženka ni bila seznanjena z dejstvom, da se je tožnik v spornem obdobju nahajal izven kraja svojega prebivališča in glede na kratek prekluzivni rok za podajo odpovedi, toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
ZZ člen 4, 4/1, 29, 29/3. ZSV člen 55, 55/1, 55/2, 57a. ZPP člen 378.
kolektivni delovni spor - odpoklic člana sveta zavoda
Direktorica Centra za socialno delo v ZSV, v ZZ, v sklepu o ustanovitvi javnega zavoda in v Statutu Centra za socialno delo ni imela pravne podlage za sprejem Navodil za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD, zato ta Navodila niso bila upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana sveta, predstavnika delavcev.
ZDR-1 člen 54, 81. ZPP člen 243, 245, 253, 254, 339, 339/1. OZ člen 39, 41, 41/1.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - dokaz s sodnim izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soočenje izvedencev - zaslišanje izvedenca - ničnost sporazuma - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Izvedeniško mnenje ni bilo tako jasno, popolno in brez pomanjkljivosti, da bi sodišče lahko utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje izvedenca, oziroma da tega dokaza ne bi izvedlo. Zlasti ne, ker je prva toženka podala številne pripombe in opozorila na nejasnosti ter izrecno opozorila na nasprotja z mnenjem drugega izvedenca. Na njeno argumentirano kritiko izvedenec ni zadovoljivo odgovoril, saj pisna izjava, ki jo je posredoval sodišču in jo je sodišče štelo za (ustrezno) dopolnitev, v kateri naj bi odgovoril na pripombe toženk, ne dosega standarda dopolnitve izvedeniškega mnenja.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena v nasprotju z zakonom, ni nična, pač pa se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas. Tudi nagib, iz katerega je bila pogodba sklenjena (da bi tožnica po poteku dveh mesecev pridobila pravice na zavodu za zaposlovanje), sam po sebi ni nedopusten. Končno tudi to, da tožnici morebiti ni bilo treba prihajati na delo, sploh, če sta se stranki tako dogovorili, ne more vplivati na veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je navajal, da mu tožena stranka ni omogočila izrabe dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 11 ur in da je zato moral opraviti več dela. Škodo je opredelil kot premoženjsko škodo zaradi onemogočanja izrabe dnevnega počitka. Ta opredelitev škode in navedbe o kršitvi enovite pravice do dnevnega počitka bi lahko kazale, da uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, vendar te škode (v čem se kaže na nepremoženjskem področju in za kakšno obliko škode sploh gre) ni konkretiziral. Trditveno podlago za odškodnino za premoženjsko škodo pa predstavljajo navedbe o več opravljenih urah dela.
nadomestilo za letni dopust - vezanost na pravno kvalifikacijo v tožbi - sodba presenečenja za stranke - denarna odškodnina - izraba letnega dopusta
Če je bil delavec prikrajšan za letni dopust zaradi nezakonite odpovedi ali druge nezakonitosti delodajalca, mora delodajalec, ki z nezakonitim ravnanjem delavcu ne omogoči njegove pravice do plačanega letnega dopusta, za to nositi posledice, ki se kaže v tem, da delavec ne izgubi pravice do izrabe po poteku referenčnega obdobja.
Če zaradi prenehanja delovnega razmerja dopusta ne more več izrabiti, je upravičen do nadomestila. Nadomestilo po 164. členu ZDR-1 je po naravi in namenu povsem drugačen institut od denarne odškodnine za povzročeno škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo opredeli stranka. O utemeljenosti zahtevka mora odločiti glede na podane navedbe, kar pomeni, da je vezano na dejanske okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek.
To, da tožnik ni imel možnosti koriščenja dopusta, ki bi mu pripadal, če bi ga toženka že v letu 2012 pravilno razporedila, samo po sebi ne pomeni, da mu je zaradi tega nastala tudi škoda, drugega pa tožnik ni zatrjeval. Njegove navedbe ne vsebujejo nobenega relevantnega dejstva glede obstoja škode, ne premoženjske ne nepremoženjske narave. Zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage za priznanje odškodnine.
Ne gre za sodbo presenečenja, če sodišče glede na dejstva, ki jih je ugotovilo in o katerih sta stranki razpravljali, zmotno uporabi materialno pravo.