• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep VIII Ips 3/2025
    11.3.2025
    DELOVNO PRAVO
    VS00084519
    ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-2.
    dopuščena revizija - razrešitev vodilnega delavca - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoji za opravljanje dela - statut delniške družbe (d. d.) - splošni akt delodajalca - prisilni predpis
    Sodišči druge in prve stopnje sta sprejeli napačno razlago, da je statut delniške družbe takšne vrste predpis, kot ga za ugotovitev odpovednega razloga nesposobnosti določa 2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ko je podana odpoved vodilnemu delavcu zaradi njegove razrešitve z mesta vodilnega delavca. Četudi je statut po določbah ZGD-1 za delniško družbo obvezen in temeljni splošni korporativnopravni akt, je to še vedno avtonomni akt delodajalca, ki temelji na volji ustanoviteljev (delničarjev), ne pa oblastveni akt državnega organa (prisilni predpis), ki bi urejal položaj vodilnega delavca. Zato je napačno stališče, da toženkino postopanje po statutarni določbi o razrešitvi vodilnega delavca utemeljuje odpovedni razlog nesposobnosti.
  • 2.
    VSRS Sodba VIII Ips 5/2025
    11.3.2025
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00083803
    OZ člen 153, 171.
    nesreča pri delu - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca
    Ni se mogoče strinjati s tem, da je prav izostanek jasnih navodil za razmejevanje skladovnic tista pomembna ali celo odločilna kršitev toženke in da prav zato tožnik ni kršil prepovedi zadrževanja v območju delovanja stroja. Izostanek izrecnih navodil namreč ne izključuje splošnega pravila oziroma prepovedi, ki je veljala pri toženki in na katero je bil tožnik stalno opozarjan - da se ne sme zadrževati v območju delovanja nakladalca, posebno še ob njegovem vračanju in zahtevni operaciji postavitve distančnega hloda za razmejevanje skladovnic.

    Navedeno se nanaša tudi na nošenje čelade. Podobno kot glede očitka izostanka povsem jasnega zapisa navodil o razmejevanju hlodov, sodišče druge stopnje tudi v tem primeru toženki neutemeljeno očita izostanek jasnih navodil glede nošenja čelade. Delavci so namreč vedeli, da morajo čelado nositi; na to dolžnost jih je večkrat opozarjal direktor; tožnika je konkretno opozoril tudi v jutranjih urah prav na dan nesreče. Zato je očitek o izostanku jasnih navodil napačen.
  • 3.
    VSRS Sklep VIII R 12/2024
    11.3.2025
    DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00083807
    ZPP člen 17, 24, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZJU člen 24.
    spor o pristojnosti - premestitev javnega uslužbenca - delovni spor
    Ker se spor nanaša na premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto, je za reševanje tega spora pristojno delovno in ne upravno sodišče.
  • 4.
    VSRS Sklep VIII DoR 258/2024-4
    11.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS00083809
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
    javni uslužbenci - sindikalni zaupnik - delovna uspešnost - ocena dela - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka za tožnika kot sindikalnega zaupnika dolžna izdelati oceno redne delovne uspešnosti.
  • 5.
    VSRS Sklep VIII DoR 3/2025-6
    11.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00083810
    ZDR-1 člen 125. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
    poskusno delo - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavcu v času poskusnega dela mogoče podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
  • 6.
    VSRS Sodba VIII Ips 2/2025
    11.3.2025
    DELOVNO PRAVO
    VS00083806
    ZSPJS člen 17, 17a, 22a. ZSSloV člen 2. ZDR-1 člen 126, 127, 207. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 102, 103. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 5. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45. KPJS člen 31.
    vojaška oseba - sindikalni zaupnik - ocena delovne uspešnosti - službena ocena
    Tožnik ne opravlja del in nalog za delodajalca, temveč opravlja sindikalno delo polni delovni čas. Glede na to je nepravilen zaključek sodišča druge stopnje, da s sindikalnim delom opravlja svoje redne delovne naloge. Neutemeljena je odločitev, da je toženka dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in njegove delovne rezultate ustrezno nagraditi ne glede na organizacijsko hierarhijo. Tožnik namreč v zvezi z delom, ki ga opravlja za sindikat, ni v hierarhičnem (podrejenem) odnosu s toženko in s tem delom ni neposredno vključen v organizacijsko strukturo toženke. Njegovo podrejenost prepoveduje tudi drugi odstavek 207. člena ZDR-1.

    Ob tem je treba pojasniti, da ocena redne delovne uspešnosti, tudi če bi jo bilo mogoče oblikovati, sama po sebi ne zagotavlja ustrezne nagrade oziroma priznanja dodatnih pravic, za katere se tožnik zavzema v drugem delu tožbenega zahtevka, saj bi bila takšna ocena lahko tudi negativna.
  • 7.
    VSRS Sklep VIII Ips 33/2024
    11.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS00083831
    ZSPJS člen 22e. ZDR-1 člen 200, 200/4.
    delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - plačilo za dejansko delo - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
    Revizija napačno navaja, da 22. e člen ZSPJS ureja plačilo za dejansko opravljeno delo. Prav tako tožničin zahtevek ne temelji na okoliščinah, ki naj bi utemeljevale plačilo za dejansko delo, ampak plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela po 22. e členu ZSPJS. Plačilo za dejansko opravljeno delo je namreč plačilo za delo, ki ga delavec opravi mimo formalno predvidenih pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi; ko ne opravlja nalog svojega delovnega mesta, ampak naloge drugega, višje vrednotenega delovnega mesta. V primeru uveljavljanja plačila za dejansko opravljeno delo je osnova za postavitev zahtevka plača tistega delovnega mesta, ki ga delavec dejansko opravlja, ne pa plača delovnega mesta, ki ga formalno zaseda. Tožnica je pri postavitvi zahtevka izhajala iz plače delovnega mesta, ki ga je formalno zasedala.

    Plačilo za dejansko opravljeno delo je denarna terjatev, glede katere je dopustno neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1. Ker v takšnem primeru predhodno odločanje delodajalca ni procesna predpostavka za sodno varstvo, tudi morebitni sklepi delodajalca niso pomembni. To pa ne velja za primer uveljavljanja plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, za katerega zakon zahteva notranje varstvo pravic oziroma odločanje s sklepi delodajalca. To pomeni, da se mora javni uslužbenec v takšnem primeru najprej obrniti na delodajalca, ki odloči s sklepom, takšen sklep pa v primeru nestrinjanja izpodbijati pri delodajalcu in nato na sodišču. Sklepi, ki so izdani, vendar niso izpodbijani, postanejo dokončni in pravnomočni. Zanje veljajo vse posledice pravnomočnosti.

    Za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela neposredno sodno varstvo ni dopustno.
  • 8.
    VSRS Sklep VIII DoR 255/2024-4
    11.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082950
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 367 c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potrebe po delu - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga pravilno upoštevali okoliščine v zvezi z zaposlovanjem in delom drugih delavk na delovnem mestu sestavljalec, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik.
  • 9.
    VSRS Sklep VIII DoR 265/2024-4
    3.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00083377
    ZDR-1 člen 162. ZPP člen 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - odškodnina za neizrabljen letni dopust - trditvena podlaga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    ‒ ali je pravilna materialnopravna presoja, da je tožnica upravičena do odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja letnega dopusta za leto 2018,

    ‒ ali sta sodišči druge in prve stopnje sprejeli odločitev brez ustrezne trditvene podlage.
  • 10.
    VSRS Sklep VIII DoR 256/2024-4
    3.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082948
    ZDR-1 člen 162. ZPP člen 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - odškodnina za neizrabljen letni dopust - trditvena podlaga - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je pravilna materialnopravna presoja, da je tožnik upravičen do odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja letnega dopusta za leto 2020;

    - ali sta sodišči druge in prve stopnje sprejeli odločitev brez ustrezne trditvene podlage.
  • 11.
    VSRS Sklep VIII DoR 243/2024-4
    28.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082590
    ZPP člen 367c, 367c/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 98.
    predlog za dopustitev revizije - vzgoja in izobraževanje - regres za letni dopust - krajši delovni čas - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je bila zaposlena pri toženki s krajšim delovnim časom in bila zavarovana kot samozaposlena oseba za krajši delovni čas, pripada regres za letni dopust v enakem znesku kot delavcem, ki so delali s polnim delovnim časom.
  • 12.
    VSRS Sklep VIII DoR 249/2024-6
    28.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082592
    ZPP člen 95, 95/2, 377.
    predlog za dopustitev revizije - novo pooblastilo - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
    Pravnomočna sodba sodišča druge stopnje je bila pooblaščenki toženca vročena 14. 10. 2024. Pooblaščenka je predlogu za dopustitev revizije priložila pooblastilo z datumom 20. 5. 2024, iz katerega tudi ne izhaja, da bi bila pooblaščena za vložitev predloga za dopustitev revizije. Pooblastilo ni novo niti posebno, zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
  • 13.
    VSRS Sklep VIII DoR 245/2024-4
    28.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082591
    ZPP člen 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - plačilo za delo - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 14.
    VSRS Sklep VIII DoR 268/2024-4
    28.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00082595
    ZPP člen 367c.
    predlog za dopustitev revizije - plačilo za delo - dejansko delo - upoštevanje napredovanj - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavka, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno delovno mesto, dejansko pa večinoma dela delo drugega delovnega mesta, upravičena do plačila za delo na drugem delovnem mestu v višini izhodiščnega plačnega razreda tega drugega delovnega mesta, povečano za plačne razrede napredovanj, ki jih je že dosegla.
  • 15.
    VSRS Sklep VIII DoR 267/2024-6
    28.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00083376
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    predlog za dopustitev revizije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje storili bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo, da je toženka dejanski delodajalec tožnika in v zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnika.
  • 16.
    VSRS Sklep II DoR 368/2024
    18.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00082136
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 15, 21.
    predlog za dopustitev revizije - poklicno zavarovanje - uveljavitev nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
    Predlog se zavrne.
  • 17.
    VSRS Sklep VIII Ips 30/2024
    17.12.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS00081938
    ZTP člen 5, 15. Uredba o varovanju tajnih podatkov (2005) člen 9.
    izredna odpoved - javni uslužbenci - tajni podatki
    V obravnavanem primeru niso bili ugotovljeni vsi (vsebinski in formalni) razlogi za preklic tajnosti spornega dokumenta, ampak zgolj prečrtanje oznak tajnosti z zapisom o preklicu, pa še to je bilo storjeno pomotoma. Ker 23. 10. 2020 do preklica tajnosti ni prišlo, je bil dokument še nadalje tajen. Tožnik je bil z administrativno pomoto seznanjen, vendar je v zvezi z dokumentom vseeno postopal tako, kot da ne bi bil tajen. Predvsem navedeno je odločilno za presojo tožnikovih ravnanj (ki so v zvezi s problematiko varovanja tajnih podatkov), česar pa sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Raje se je oprlo na razlago določb Zakona o tajni podatkih in Uredbe o varovanju tajnih podatkov, a je tudi po tej poti prišlo do napačnega zaključka - da so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da dokument v času očitanih kršitev ni bil več tajen. Nenazadnje ni upoštevalo niti formalno-materialnega koncepta tajnega podatka, ki ga je sicer zastavilo kot izhodišče svoje sodbe, saj je že zgolj iz razloga, ker naj bi bila tajnost formalno preklicana, dokumentu napačno odreklo tajnost tudi po vsebini.
  • 18.
    VSRS Sklep VIII DoR 254/2024-7
    17.12.2024
    DELOVNO PRAVO
    VS00082586
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - zavrnitev predloga
    Pravna vprašanja, ki jih izpostavlja predlog, se nanašajo na stališča, ki jih je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v sklepu VIII Ips 9/2024 z dne 20. 8. 2024.
  • 19.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 19/2024
    17.12.2024
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00081513
    OZ člen 49. ZDR-1 člen 79, 94, 108. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
    sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prevara
    A. A. je tožnici izgubo pravice do polne odpravnine in daljšega odpovednega roka (kar bi tožnici pripadalo, če bi ji prvi toženec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, namesto da ji je ponudil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi) namerno zamolčala, saj je delala v korist obeh tožencev, predvsem prvega toženca. Sklenitev sporazuma je bila za prvega toženca najugodnejša možnost, saj se je s tem izognil podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pravicam, ki bi tožnici pripadale že po zakonu (višja odpravnina, daljši odpovedni rok) in možnosti, da bi tožnica, kolikor bi ji bila podana redna odpoved, v sodnem postopku zahtevala presojo njene zakonitosti. Te pravice je tožnica zaradi sklenitve sporazuma izgubila. Z zamolčanjem teh podatkov je A. A. pri tožnici povzročila zmoto v nagibu in jo tako napeljala k sklenitvi sporazuma (in pogodbe o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev z drugim tožencem). Pri podpisu obeh dokumentov je šlo za "paketno ponudbo". Navedene okoliščine utemeljujejo zaključek o prevari pri podpisu dokumentov.
  • 20.
    VSRS Sodba VIII Ips 29/2024
    17.12.2024
    DELOVNO PRAVO
    VS00081937
    Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40-4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
    solidarnostna pomoč - pravočasnost zahteve - daljša bolezen
    Določbo tretjega odstavka 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS o 60-dnevnem roku za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni je treba razlagati tako, da delavec, ki je v bolniškem staležu zaradi daljše bolezni, pridobi pravico do izplačila solidarnostne pomoči po izteku treh mesecev bolniškega staleža, uveljavljanje te pravice pa ohrani ves čas nadaljnjega bolniškega staleža (ves čas trajanja daljše bolezni) in še 60 dni po zaključku tega staleža.
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>