ZZavar-1 člen 119, 119-2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odvzem dovoljenja - stranka postopka - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je bila izdana Zavarovalnici A., d.d. Tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe pred Agencijo ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec ter tudi ne zatrjuje, da je to postal ob nastopu dokončnosti izpodbijanega akta. Sodišče je tožbo kot nedovoljeno zavrglo, ker je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnik ne more biti stranka po ZUS-1.
Z odločbo št. 10600-3/2004/12 z dne 5. 12. 2005 ministrstvo ni dalo soglasja k spremembi faktorjev za izračun rent, kot so veljali v prvih treh različicah PN-SK-01. Iz izreka odločbe namreč izhaja, da je soglasje izdano k spremembam pokojninskega načrta, medtem ko so faktorji za izračun pokojninske rente po izrecni določbi četrtega odstavka 46. člena PN-SK-01 za zavarovance, ki so pristopili k načrtu pred uveljavitvijo sprememb, ostali nespremenjeni.
Tožnica soglasja ministrstva za spremembo faktorjev za izračun pokojninskih rent zavarovancem, na katere se nanaša četrti odstavek 46. člena PN-SK-01 iz julija 2006, ni pridobila, pa bi ga bila dolžna pridobiti. Pridobitev soglasja ni zgolj del pogodbene zaveze iz 48. oziroma 46. člena prejšnjih verzij PN-SK-01, kot zmotno trdi tožnica, temveč je za vsako spremembo pokojninskega načrta, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo davčne olajšave, predpisano tako z ZPIZ-1 (sedmi odstavek 297. člena ZPIZ-1) kot tudi z ZPIZ-2 (deveti odstavek 225. člena ZPIZ-2).
ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-3, 37, 37/1, 37/1-1.
zavarovalništvo - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - nadrejena družba
Iz ZZavar-1 ne izhaja, da je toženka kakor koli vezana na stališče ali informacije tujih nadzornih organov, niti k posvetovanju glede ugotovljenih dejstev, kot zatrjujta tožnici. Tudi po presoji sodišča določba četrtega odstavka 35. člena ZZavar-1 ne določa, da je Agencija vezana na mnenje nadzornih organov držav članic. Zato ni pravilno stališče tožbe, da Agencija ne bi smela imeti zadržkov, ker zadržkov ni izrazil malteški nadzorni organ (MFSA).
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odsvojitev delnic - odredba
Tožena stranka je pravilno zaključila, da je drugo tožeča stranka delnice zavarovalnice pridobila za račun tretje tožeče stranke. Ker nobena od družb ni pridobila dovoljenja za pridobitev deleža (neposrednega oziroma posrednega), sta družbi v položaju neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža zavarovalnica. Ta položaj se za tretje tožečo stranko s prodajo delnic prvo tožeči stranki ni v ničemer spremenil, kar pravilno ugotavlja tožena stranka.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/3, 3/3-c. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - povezane družbe - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - družbena pogodba - pravica veta
Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.
ZZavar-1 člen 7, 7/1, 561, 561/3, 561/3-2. ZPIZ-2 člen 330, 330/1. ZZavar-1A člen 106.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - pogoji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Sodišče po pregledu ureditve v ZZavar-1 in ZPIZ-2 pritrjuje toženi stranki, da pokojninska družba ne opravlja in ne sme opravljati dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov, temveč v skladu z drugim odstavkom 330. člena ZPIZ-2 opravlja posle upravljanja pokojninskega sklada in storitev izplačevanja pokojninske rente. Zgolj podobnost glede vsebine ter načina poslovanja pokojninske družbe in zavarovalnice tako še ne pomeni, da je tožeča stranka z zaposlitvijo v pokojninski družbi pridobila izkušnje s področja zavarovalnih poslov, kot jih v 7. členu opredeljuje ZZavar-1.
ZZavar-1 člen 295, 295/1, 298, 570, 570/1, 570/1-7. ZUP člen 87, 87/3.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja - pogojni odvzem dovoljenja - skrben pregled poslovanja - vročanje - fikcija vročitve
Zgolj prepis zakonske določbe prvega odstavka 298. člena ZZavar-1, da mora biti zahteva za pregled poslovanja zavarovalnici vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja, ne pomeni, da je s tem pričetek pregleda poslovanja konkretiziran in določno naveden. Kolikor se od stranke zahteva konkretno ravnanje, kot je navedeno v določbah 296. člena do 300. člena ZZavar-1, katerega nespoštovanje ima hude posledice, ki so v odvzemu dovoljenja, je toženka tista, ki je dolžna tožnici oziroma subjektu nadzora tudi določno navesti datum in uro, kdaj naj bi se pregled poslovanja tožnice pričel. Zgolj (abstraktno) določljiv dan pregleda poslovanja „s pričetkom osmega dne od vročitve te zahteve ob 9.30 uri“, po presoji sodišča ne zadošča, saj morata biti termin jasno določen, torej mora biti določena fiksen datum in fiksna ura. Toženka pa je tudi tista, ki mora poskrbeti, da bo pred tem subjektu nadzora pravočasno, torej v roku najmanj osem dni pred tem datumom, ki ga mora določno navesti, vročena zahteva za pregled poslovanja.
ZZavar-1 člen 298, 570, 570/1, 570/1-7. ZUP člen 87, 87/4.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogojni odvzem dovoljenja - pregled poslovanja družbe - vročanje - fikcija vročitve - obrazložitev odločbe
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem preteka 15-dnevnega roka, če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh. V obravnavanem primeru velja vročitev druge zahteve za pregled poslovanja za opravljeno z dnem preteka 15-dnevnega roka, tj. z dnem 10. 10. 2020, ki ga je toženka sicer pravilno identificirala kot 15. dan. Ta dan je bila sobota, zaradi tega pa je toženka dalje razlogovala nepravilno, ko se je sklicevala na 101. člen ZUP in pravila o izteku rokov. Fikcija vročitve nastopi s pretekom 15. dne, brez da se vmes vrine še kakšen dan, ki bi rok za nastop fikcije prenesel na primer z nedelje na naslednji delavnik. Zato toženkino naziranje, da velja vročitev druge zahteve za opravljeno šele z 12. 10. 2020, ni pravilno.
Rok iz prvega odstavka 298. člena ZZavar-1 je namenjen temu, da ima subjekt nadzora na voljo primeren čas za izpolnitev zahteve za pregled poslovanja. Termin za pregled poslovanja je treba časovno določiti čez dovolj dolgo časa, da se v vmesnem času lahko odvijejo vročitev tudi po časovno najdaljšem možnem scenariju (torej ob upoštevanju teka poštnih opravil ter z nastopom fikcije) in da preteče še osemdnevni rok iz prvega odstavka 298. člena ZZavar-1.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
Toženka je ugotovila, da je tožnica v postopku pregleda poslovanja podajala neresnične podatke, informacije ali poročila, ki ne izkazujejo dejanskega stanja o vsebini in/ali številu primerov aktivnosti, ki so jih izvajali ZZ, da je huje kršila 545. člena ZZavar-1 ter da je sistematično huje kršila dobre poslovne običaje.
Sodišče pritrjuje tožnici, da v izpodbijani odločbi niso navedena dejstva, kdo naj bi kdaj katerega zavarovalca večkrat in ponavljajoče iskal, obiskoval in se dogovarjal za termine, takšna dejstva ne izhajajo niti iz zapisnika.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča
Tudi v dejanskem pogledu je v obravnavani zadevi Agencija imela na pravni podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 podlago za zaključek, da tožnici kot bodoči kvalificirani imetnik, ne ustrezata merilom iz 1. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je, da tožnici ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je druga tožnica B. pridobila delnice C. brez predhodnega dovoljenja Agencije, za kar ji je bil pravnomočno izrečen prekršek (dne 22. 7. 2016), ki še ni bil izbrisan. Pri tem se sklicuje na drugo alinejo drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena (med drugim), zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
V obravnavani zadevi je Agencija po presoji sodišča imela na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 dejansko podlago za zaključek, da tožnica kot bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je namreč, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je bil član uprave tožnice (G.G.) pravnomočno spoznan za odgovornega za dva prekrška v zvezi s kršitvijo predpisov s področja delovanja gospodarskih družb in sicer hrvaška Zakona o trošarinah in davka na dobiček. Pri tem se sklicuje na podrobnejša merila za presojo primernosti iz druge alineje drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena, med drugim, zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.
Tudi po presoji sodišča na ugled člana uprave vlagatelja zahteve, to je bodočega kvalificiranega imetnika, ne vpliva samo ravnanje v svojstvu člana uprave bodočega kvalificiranega imetnika, temveč tudi ravnaje pri opravljanju drugih njegovih funkcij oziroma vlog, kot to pravilno zaključuje tudi toženka. Na drugačno odločitev tudi ne vplivajo tožničini ugovori, da se Agencija ne bi smela opreti na pravnomočne obsodbe za prekrške, ki so jih izrekli hrvaški organi in da gre za kršitev predpisov hrvaškega prava in ne slovenskega prava. Sodišče meni, da mora Agencija pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika upoštevati vse pravnomočne odločbe, torej tudi tiste, ki so jih izdali tuji pristojni organi.
ZZavar-1 člen 446, 483, 483/3, 483/11. ZUP člen 222, 222/4, 281. ZSNT člen 12. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - zavrnitev izdaje dovoljenja - fikcija danega soglasja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - tožbena novota
Po specialni procesni določbi sedmega odstavka 12. člena ZSNT se pravna domneva pozitivne odločitve ne uporabi v postopkih, ki sledijo na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev ter na podlagi odločitve o pravnem sredstvu, in v postopkih s tožbo v upravnem sporu. V določbah ZZavar-1 uporaba fikcije izdanega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v ponovnem postopku na podlagi sodbe o odpravi zavrnilne odločbe ni urejena. Ker torej ZZavar-1 (drugače kot ZSNT) ne izključuje pozitivne fikcije iz enajstega odstavka 483. člena v postopku, ki sledi odpravi odločbe v upravnem sporu, se po presoji sodišča določba uporabi tudi v ponovnem postopku, če organ v predpisanem roku 60 delovnih dni, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem in osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Navedeni rok v ponovnem postopku teče od dneva vročitve sodbe, torej od dneva ko začne odprava odločbe o zavrnitvi zahteve pravno učinkovati.
ZZavar-1 člen 483, 483/3, 483/11. ZUP člen 222. ZSNT člen 12, 12/7. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58/5.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - molk organa - fikcija danega soglasja - pravna fikcija - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - nov tek roka
V slovenskem upravnem pravu ima molk organa za posledico fikcijo negativne odločitve, s čimer se strankam omogoči prenehanje visečnosti zadeve in uveljavitev pravnih sredstev, kot da bi bil njihov zahtevek zavrnjen. Zaradi zasledovanja cilja večje učinkovitosti v upravnih zadevah in v izogib nerazumno dolgim postopkom pa se uveljavlja tudi fikcija pozitivne odločitve, pri čemer že tudi sam ZUP določa posebnost oz. odstopanje v tej zvezi pri odločanju s soglasjem. Primer takšnega odstopanja od splošnega pravila iz drugega odstavka 222. člena ZUP je določba enajstega odstavka 483. člena ZZavar-1, po kateri se šteje, da je z dnem, s katerim poteče rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju njegovega morebitnega zadržanja, toženka izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če do poteka tega roka ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve. Ta določba po presoji sodišča pomeni pravno fikcijo, in sicer pozitivno pravno fikcijo.
zavarovalni posli - zavarovalna pogodba - prostovoljno pokojninsko zavarovanje - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dela
Določbe ZPIZ-1 ne morejo predstavljati (zakonskega) pooblastila za izvajanje zavarovanj, ki jih ta zakon ne ureja. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je s tem zakonom (ZPIZ-1) tožeči stranki priznan poseben položaj. Poseben položaj ji je priznan v okviru ureditve po ZPIZ-1, ne pa tudi po drugih predpisih. Takšne moči ta zakon (ZPIZ-1) nima. Po prehodnih določbah 444. člena ZPIZ-1, sicer zavarovalnice, ki so do uveljavitve tega zakona izvajale prostovoljno pokojninsko zavarovanje, lahko nadaljujejo z izvajanjem tega zavarovanja, vendar le po določbah tega zakona (ZPIZ-1) in pod pogojem, da v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo obstoječe programe pokojninskega zavarovanja z določbami tega zakona. Tega tudi prehodne določbe ZPIZ-2 ne spreminjajo, saj veljajo le za naprej in ne posegajo v položaj tožeče stranke, ki je moral biti prilagojen ureditvi v ZPIZ-1 že na podlagi (prehodnih) določb tega zakona. Prilagoditev obstoječih produktov se je zahtevala že ob uveljavitvi ZPIZ-1 in je morala biti ob uveljavitvi ZPIZ-2 izpeljana, zato ni nobene potrebe, da bi se to vprašanje ponovno odpiralo oziroma urejalo ob uveljavitvi ZPIZ-2. Če pa prilagoditve ni bilo, storitev RPZ, ki jih opravlja tožeča stranka, ni mogoče šteti za zavarovanje, ki temelji na določbah ZPIZ-2 in za katero naj bi tožeča stranka imela zakonsko pooblastilo.
zavarovalni nadzor - usklajeno delovanje - imetnik kvalificiranih pravic - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - zaslišanje stranke - pravica do izjave - izvajanje dokazov - kršitev pravil postopka
Skladno s 480. členom ZZavar-1 lahko v postopku odločanja o zahtevi Agencija izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko od vložnika med drugim zahteva, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine. Dokazov, ki so navedeni v točkah A. V. do A.VIII. ni predlagala tožeča stranka. Tožena stranka je dokaze v celoti pridobila uradoma, čeprav deloma pri tožeči stranki. Skladno s 481. členom ZZavar-1 bi zato tožeči stranki morala omogočiti, da se izjavi o na podlagi teh dokazov ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, iz katerih izhaja večja verjetnost za zavrnitev zahteve. Stališče tožene stranke, da se pravica do izjave ne zagotavlja v zvezi z dokazi, ki jih je predložila stranka sama, oziroma z vsebino katerih je stranka seznanjena, po navedenem ne drži. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov sledi, da je tožena stranka v zvezi z dokazi, ki jih je pridobila uradoma, tožečo stranko (ob sklicevanju na prvi odstavek 480. člena ZZavar-1) pozvala le k izjavi, da se (v roku osmih dni) izjavi o ugotovitvi, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev identificirala domnevno kršitev D. d.d. glede poročanja o spremembah deležev na podlagi določb Zakona o trgu finančnih instrumentov (poziv z dne 7. 10. 2016), ni pa je pozvala k izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki jih je ugotovila na podlagi drugih dokazov, ki jih ni predlagala tožeča stranka.
ZZavar-1 člen 441, 441/1, 441/2, 478, 479, 479/1, 483, 483/6. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo kontradiktornosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ob upoštevanju specifičnosti postopka izdaje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, ki izhaja iz ZZavar-1, je sodišče v predmetnem postopku sodnega varstva presojalo zlasti, ali je imel tožnik možnost sodelovati v tem postopku v skladu z določili ZZavar-1, ZUP in ZUS-1 in ali je pri tem prišlo do bistvenih procesnih kršitev. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da je namen ureditve pridobivanja kvalificiranih deležev varstvo širših družbenih interesov, pri čemer so interesi bodočega imetnika kvalificiranega deleža šele drugotnega pomena, kar izhaja tako iz ciljev ZZavar-1, kot tudi iz obveznosti držav članic EU iz Direktive Solventnosti II. Tudi po mnenju sodišča iz navedenega izhaja stroga presoja izpolnjevanja zakonsko predpisanih meril bodočih imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici. Po drugi strani pa je ob upoštevanju predhodno navedenih ciljev in namena ZZavar-1, kakor tudi specifičnosti tega postopka (ki poteka pisno in brez narokov), v postopku izdaje dovoljenja oz. soglasja Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici potrebno zagotoviti tudi spoštovanje temeljnih postopkovnih načel, torej tudi načela kontradiktornosti (9. člen ZUP). Zato pa je tudi po presoji sodišča Agencija v postopku za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža dolžna pred izdajo odločbe stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in dokazih, ki so pomembni za odločanje.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dejavnosti - težko popravljiva škoda - začasna odredba
Produkt RPZ, na katerega se odredba nanaša, pomeni zgolj enega od produktov, ki jih trži tožeča stranka ter se pretežni del dejavnosti tožeče stranke nanaša na izvajanje drugih produktov, tj. PPZ in IPZ. Kar pomeni, da neizpolnjevanje sklenjenih pogodb o RPZ samo po sebi nima odločilnega vpliva na glavno dejavnost tožeče stranke in s tem tudi ne na nastanek zatrjevanih škodljivih posledic. Predvsem pa tožena stranka v zvezi z (ne)izpolnjevanjem sklenjenih pogodb in škodo, ki iz tega sledi, v odgovoru na zahtevo utemeljeno opozori na določbe 516. člena ZZavar-1 in s tem na možnost prenosa izvrševanja zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico, in to brez soglasja zavarovancev. Kar po eni strani pomeni, da se v primeru prenosa sklenjene zavarovalne pogodbe RPZ nemoteno izvršujejo še naprej, in po drugi strani, da je v primeru uspeha s tožbo mogoče vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred odredbo.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - član nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - pravica delavcev do soupravljanja
Tožena stranka je tožnikovo strokovno usposobljenost, znanja in izkušnje presodila tako po določbi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, kot tudi po določbi 1. točke prvega odstavka tega člena. Iz obrazložitve Odredbe in izpodbijane odločbe namreč nedvomno sledi, da zakonska domneva iz drugega odstavka 67. člena ni podana, obenem pa sledi tudi, da izkušnje in znanje zavarovalnega zastopnika ne pomenijo izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice in da tovrstnega sklepa tudi ne utemeljuje vodenje Sveta delavcev zavarovalnice, torej presoja, da tožnik ustrezne strokovne usposobljenosti ter lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice tudi na drug način ni izkazal.
Tožbenemu stališču, da zakonska ureditev omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oziroma izvotli do te mere, da je ogroženo njeno bistvo, s čemer naj bi bilo poseženo v načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi v ustavno varovano pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, pa po presoji sodišča ni mogoče slediti. Skladno s 75. členom Ustave delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru sta to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot splošni in ZZavar-1 kot specialni predpis. Tožbeno stališče, da je z določbami ZZavar-1 poseženo v ustavno pravico iz 75. člena ne vzdrži že zato, ker Ustava glede načina in pogojev njenega uresničevanja napotuje na zakon.
Pri določitvi cene v upravni odločbi gre za protipravno ravnanje. Upravičenec, ki ni vložil pritožbe zoper sporno odločbo, je s podpisom pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost ravnanja organa. Tožeča stranka je kot stranka v civilnem sodnem postopku izpodbijala ceno za delnico, ki je bila določena v Pogodbi o prenosu delnic Zavarovalnice A. d.d. (sodba VSRS opr. št. III Ips 44/2014). Tudi v sodbi, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo, je izrecno navedeno, da je tožeča stranka z umikom pritožbe zoper upravno odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost ravnanja skrbnika.