Znak nima minimalnega razlikovalnega učinka, ki bi povprečnemu potrošniku omogočil določitev izvora blaga, saj ne vsebuje konkretne, na blago vezane opisne izjave. Gre le za promocijsko formulo, katere namen je pritegniti pozornost tako potencialnih kupcev blaga kot tudi povprečnega potrošnika.
dogovor o skupni gradnji - sprememba solastniških deležev na nepremičnini - spojitev - prirast - gradnja na tujem zemljišču - povrnitev vlaganj - izravnalni zahtevek - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Določbe ZTLR o spojitvi, prirasti oziroma o gradnji na tujem zemljišču (23. do 26. člen) urejajo razmerja, ki so nastala brez dogovora (o spojitvi, prirasti oziroma gradnji). Ker je šlo v konkretnem primeru za dogovorjeno skupno gradnjo (oziroma nadgradnjo in prezidavo), določbe 23. člena ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice ne prehajajo v poštev. Kadar (so)lastnik z gradnjo soglaša in pri njej celo sodeluje, lahko govorimo le o skupni gradnji, ki je poseben pravni temelj za pridobitev (so)lastnine graditeljev (prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 175/2000 z dne 31.1.2001).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - načelo javnosti - interna seja
Zmotno je tožnikovo razlogovanje, da je vzrok njegovega (pretežnega) neuspeha v sodnih postopkih iskati v nepoštenem sojenju vseh sodnikov. Izenačevanje neuspeha stranke z nepoštenim sojenjem oziroma uspeha stranke s poštenim sojenjem je že na prvi pogled nelogično (in tudi nekorektno). Kar bi bilo za eno stranko pošteno sojenje, bi bilo za drugo stranko nepošteno, pa čeprav bi šlo za isto sojenje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - presoja zatrjevanega protipravnega ravnanja sodnikov na istem sodišču
Razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP narekuje, da o zatrjevanem protipravnem ravnanju sodnikov presoja drugo sodišče in ne tisto, pri katerem naj bi prišlo do protipravnega ravnanja.
Ko je obdolženec obdolžen več kaznivih dejanj in se za nekatere od njih postopek konča z neobsodilno odločbo, za druge pa z obsodilno sodbo, se obdolženec za dejanje(a), za katero(a) ni bil obsojen, ne obsodi na povrnitev stroškov, če se ti stroški dajo izločiti iz skupnih stroškov (2. odstavek 95. člena ZKP). Le v takem primeru ti stroški bremenijo proračun.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/2-16. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-95 člen 4.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
nezgodno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO plus) - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Vrednost spora zaradi plačila zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja in zaradi plačila odškodnine iz naslova prostovoljno sklenjenega zavarovanja za telesne poškodbe voznika se zaradi različne dejanske in pravne podlage presoja za vsak zahtevek posebej.
Vzrok požara v avtomobilu je bila vožnja z zategnjeno ročno zavoro, kar je v jasni vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo tožnikove alkoholiziranosti. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev določb zavarovalne pogodbe. Zato tožnika zadene pogodbeno dogovorjena sankcija, torej izguba zavarovalnih pravic.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Kršitev obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 3. alinee 29. člena Ustave Republike Slovenije oziroma 3. odstavka 16. člena ZKP je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljati le, če je vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
S tem ko zagovornik ne sprejema kazenske sankcije in jo izpodbija kot neprimerno, napada pravnomočno sodbo iz razloga, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljaviti.
ZOR člen 192. ZTVCP člen 38.ZPP člen 41, 41/1, 267, 267/2, 377.
odgovornost za škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - deljena odgovornost - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - sokrivda oškodovanca - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Oškodovancu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s cestno prometnimi predpisi (tj., da se ni prepričal, če lahko varno zapelje na nasprotni vozni pas). Oškodovanec se je namreč moral ogniti ljudem, ki so se nahajali na njegovem delu ceste.
URS člen 20, 20/2 29.ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 207, 272, 272/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Preizkus, ali so še podani razlogi za pripor po vloženi obtožnici, v primeru, ko je obdolženec v priporu, ni podaljšanje pripora v smislu in na način, ki ga določa 205. člen ZKP. Gre za preizkus po uradni dolžnosti, ki mora biti opravljen v treh dneh od prejema obtožnice in zanj ni potreben poseben predlog državnega tožilca (272. člen ZKP). Če pa državno tožilstvo v obtožnici vseeno predlaga, da se pripor zoper obdolženca podaljša, je treba obdolženca in zagovornika s predlogom seznaniti in jima omogočiti, da se izjavita o njem, o okoliščinah in dejstvih, ki jih predlog navaja ter o dokazih, ki se nanje opira.
Z razveljavitvijo sklepa o podaljšanju pripora je nastal enak položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave, ki določa, da mora o priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, obdolžencu biti vročena pisna obrazložena odločba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22851
KZ člen 127, 127/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - opis kaznivega dejanja - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker namen ni ena od bistvenih sestavin kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ, njegova opredelitev v opisu ni potrebna. Tudi sicer krivdna oblika ni obvezna sestavina niti abstraktnega niti konkretnega opisa tega kaznivega dejanja, temveč jo mora sodišče navesti in utemeljiti v razlogih sodbe.
ZTSPOZ (1990) člen 99, 99/1, 107. Haška konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 4.
odgovornost za poškodbo potnika v avtobusu banjaluške registracije - škodni dogodek na ozemlju R Madžarske - odgovornost na podlagi pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, sklenjene ob prehodu državne meje - odgovornost za nezavarovano vozilo tuje registracije
Do poškodbe tožnice kot potnice v avtobusu banjaluške registracije je prišlo na Madžarskem. Zato pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki je bila sklenjena kasneje ob prehodu državne meje v Slovenijo, ne more biti podlaga za odgovornost slovenske zavarovalnice. Pasivna legitimacija tretje tožene bosanske zavarovalnice, pri kateri nesporno ni bila sklenjena pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ni mogoče utemeljevati s pravili o odgovornosti za nezavarovano vozilo tuje registracije, ker na območju, na katerem je nastala škoda, nima svojega sedeža.
znamka - pogoji za priznanje znamke - znak primeren za razlikovanje blaga
Kot znamka se ne more zavarovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. Besedna zveza "rumene strani" je opisovalna za prijavljene proizvode in storitve, zaradi česar znak ni primeren za razlikovanje blaga in storitev v gospodarskem prometu.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker sodba sodišča prve stopnje daje vtis, da je sodišče trditve, ki tvorijo samostojno tožbeno podlago (neposredno utemeljujejo zahtevek za pravno varstvo) enostavno prezrlo, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake tudi pritožbeno sodišče ne more sanirati, saj mora biti pravica stranke, da sodišče njene navedbe in argumente obravnava in se do njih opredeli, zagotovljena na obeh stopnjah rednega sojenja.
jezik v postopku - zapisnik o opravljenem procesnem dejanju - branje zapisnika - prevajanje zapisnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zapisnik o zaslišanju ne sodi med listine (pisno dokazno gradivo), ki ga je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 8. člena ZKP dolžno prevesti. Vendar pa bi lahko obsojenec glede na pravico, da sme zaslišanec prebrati zapisnik o zaslišanju ali zahtevati, da se mu ta prebere (82. člen ZKP), zahteval, da mu tolmač prebere (prevede)
vsebino celotnega ali dela zapisnika in bi na njegovo vsebino smel tudi ugovarjati.
priznanje znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znaki - zavarovanje opisnega znaka z znamko
Angleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so uspeli takšen znak zavarovati z znamko, saj ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi glede prijavljenega blaga oziroma storitev, temveč zadostuje, da bi lahko bil uporabljen.