Tožničin oče je bil član Kulturbunda in torej oseba nemške narodnosti in je v času uveljavitve ZDrž na dan 28.8.1945 živel v tujini. Zato je podana domneva o njegovi nelojalnosti do slovenskega naroda.
Tožnica pa te domneve ni uspela izpodbiti. Iz izpovedb v postopku zaslišanih prič ne izhaja tako ravnanje njenega očeta, ki bi izpričevali trajno lojalnost slovenskemu narodu. Zato so izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 35. člena ZDrž.
izvršba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - varstvo pravic oseb, ki niso dolžniki - povzročitev škode - odškodninska odgovornost države
Odstranitev tožnikovih stvari iz nepremičnine samo po sebi ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, čeprav tožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS17373
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 72, 72/3, 74.
ukrep urbanističnega inšpektorja - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke.
denacionalizacija - izvršitev denacionalizacijske odločbe - upravna izvršba - prej izdana začasna odredba v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti - prepoved odločanja o isti stvari v dveh različnih postopkih
O isti stvari ni mogoče odločati z dvema različnima aktoma v dveh različnih postopkih (izvršbo po ZIZ in izvršbo po ZUP).
Ko gre za zadevo, za katero je pristojno sodišče s splošno pristojnostjo, se mora specializirano (upravno) sodišče izreči za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.
Pri utemeljevanju zadostne stopnje suma, da je bil obdolženec udeležen pri izvršitvi kaznivega dejanja, se sodišče lahko opre tudi na zagovor soobdolženca.
podržavljenje zemljišč - status zemljišč ob podržavljenju - pravna podlaga za vrednotenje zemljišč
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je šteti kot nezazidana stavbna zemljišča le v primeru, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.
predmet denacionalizacije - izročitev zemljišča v posest - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev lastninske pravice
Odločanje o izročitvi zemljišča v posest ni predmet denacionalizacijske odločbe, če pa zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno s stanjem v naravi, se vzpostavi lastninska pravica.
Ker zakon pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe na kraj storitve kaznivega dejanja ne navezuje nobene posebne posledice, ta ne spada med zakonske znake tega kaznivega dejanja.
V procesni situaciji, ko je tudi zoper oškodovanca vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil v istih časovnih in krajevnih okoliščinah zoper obsojenca (isti historični dogodek), je združitev postopkov sicer pravilo, ni pa obvezna.
Zakon o denacionalizaciji ne temelji na inštitutu civilnega prava, zaradi česar v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo
Ker tožeča stranka ni izpolnila naložene ji obveznosti, je upravni organ postopal v skladu z 286. členom ZUP/86, ko je nadaljeval postopek izvršitve z izdajo sklepa o izterjavi denarne kazni.
predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - obstoj solastnine - velikost solastninskega deleža - plačilo uporabnine
Rešitev predhodnega vprašanja solastninskega deleža toženke na stanovanju za katerega tožnik (solastnik) zahteva uporabnino, nima pravnih učinkov v posebni pravdi zaradi ugotovitve solastniških deležev.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena ZKP).
Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.
Odvetniška tarifa je podzakonski predpis, ki ga Odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv, v goslasju s pravosodnim ministrom, veljati pa začne po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka odvetniška tarifa obvezna za sodišča in druge državne organe. ZOdv ne določa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago odvetniške tarife, ki jo sprejme Odvetniška zbornica. To je določeno le v 22. členu tarife, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila. Zato obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
tožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes
ZUS v 4. členu predpisuje splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu in omejuje dopustnost tega spora v primerih, ko tožnik ne izkaže, da so z upravnim aktom prizadete njegove pravice in pravne koristi.