zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ponuja svojo dokazno oceno in zaključke, ki so drugačni od tistih v izpodbijani pravnomočni sodbi, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ko gre za zadevo, za katero je pristojno sodišče s splošno pristojnostjo, se mora specializirano (upravno) sodišče izreči za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22909
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 75, 75/1.KZ člen 196, 196/1.
priče - zaslišanje obremenilnih prič - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - zagovornik - pravice zagovornika - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - heroin
Posredna izvedba dokaza (npr. branje zapisnika o izpovedbi priče) ne sme poseči v obdolženčeve pravice do obrambe, torej tudi ne v pravico, da izpodbija obremenilno izpovedbo priče in jo v zvezi s tem tudi zaslišuje.
Ker je obramba na glavni obravnavi pristala na zaslišanje prič pred nemškim sodiščem, navedla je konkretna vprašanja, na katere naj priče odgovorijo, zagovornik pa je bil tudi obveščen o narokih za zaslišanje prič in je torej imel možnost, da pri zaslišanju uveljavi vsa svoja zakonska procesna upravičenja, vendar se zaslišanj ni udeležil, obdolženčeva pravica, da zasliši obremenilne priče, ni bila kršena.
Ker heroin, ki vsebuje diacetilmorfin in s katerim se ugotavlja čistost mamila, praviloma vsebuje tudi spremljajoče sestavine, ki izvirajo iz opija, ni pravilna trditev, da prepovedano drogo predstavlja le ugotovljena količina diacetilmorfina, saj celotna količina zasežene snovi predstavlja heroin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke v postopku in sodnika pristojnega sodišča
Zgolj dejstvo, da je toženčeva mati sodnica na kazenskem oddelku sodišča z velikim številom sodnikov, ne ogroža objektivne nepristranskosti vseh sodnikov in zato tudi ne predstavlja predpostavke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZZad člen 74, 74/4, 74/5, 75.ZDen člen 51. ZUS člen 73.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev premoženja - zadruga
Tožnica je v skladu z 51. členom ZDen denacionalizacijska zavezanka. Po določbi 74. člena Zakona o zadrugah prehod premoženja iz družbene lastnine v last zadruge ne posega v pravice prejšnjih lastnikov in njihovih pravnih prednikov po predpisih o lastninskem preoblikovanju podjetij in o denacionalizaciji.
odgovornost za škodo - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožena stranka kot delodajalec ni poskrbela, da bi bila pot, po kateri se je tožnica gibala in nosila kozarce, očiščena predmetov - ni torej poskrbela za varno delo in urejeno okolje. Opisana krivdna odgovornost tožene stranke je torej utemeljena z določbama 154. in 158. člena ZOR.
ZUP (1986) člen 286, 286/1, 288, 288/1. ZUS člen 73.
izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo - pritožba v upravnem izvršilnem postopku - nedopustnost izpodbijanja odločbe, ki se izvršuje
Po 1. odstavku 288. člena ZUP/86 se pritožba v upravnem izvršilnem postopku lahko nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
denacionalizacija - izvršitev denacionalizacijske odločbe - upravna izvršba - prej izdana začasna odredba v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti - prepoved odločanja o isti stvari v dveh različnih postopkih
O isti stvari ni mogoče odločati z dvema različnima aktoma v dveh različnih postopkih (izvršbo po ZIZ in izvršbo po ZUP).
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) in ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena ZKP).
izvršba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - varstvo pravic oseb, ki niso dolžniki - povzročitev škode - odškodninska odgovornost države
Odstranitev tožnikovih stvari iz nepremičnine samo po sebi ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, čeprav tožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku.
predmet denacionalizacije - izročitev zemljišča v posest - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev lastninske pravice
Odločanje o izročitvi zemljišča v posest ni predmet denacionalizacijske odločbe, če pa zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno s stanjem v naravi, se vzpostavi lastninska pravica.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - knjiga prejetih računov
Pomembnosti knjige prejetih računov za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ, iz katerega je že razvidno, da računi za gorivo v različnih zneskih glasijo na družbo P. d.d. L., ni potrebno posebej poudarjati.
ZPP člen 181, 181/2.ZD člen 28, 210, 210/1, 210/2-3.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - pravni interes za ugotovitveno tožbo - vrednost zapuščine - velikost nujnega deleža
V zapuščinskem postopku sodišče prekine obravnavo in stranke napoti na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je med drugim odvisna velikost dednega deleža, torej tudi vrednost zapuščine, na katere podlagi se izračuna nujni delež (prvi odstavek in 3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Gre za ugotovitveno tožbo, ki ima svojo podlago v posebnih dednopravnih predpisih (povezava z drugim odstavkom 181. člena ZPP). Pravni interes za obravnavano ugotovitveno tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - video posnetek
V ZKP ni dokazne prepovedi, da se sodišče ne bi smelo seznaniti z vsebino video posnetka iz uradnega zaznamka, ki ga je po njegovem pregledu sestavil policist, če je bil posnetek pridobljen na zakonit način.
Kar zadeva s strani policije posnete telefonske pogovore, je dokaz v kazenskem postopku le originalno gradivo, to je zvočni zapis na originalnih posnetkih.
Video kaseta s posnetkom varnostne kamere bencinskega servisa spada med dokazno gradivo in je podlaga za utemeljen sum izvršitve kaznivega dejanja. Sodišče se je nanjo lahko sklicevalo, čeprav se s posnetkom ni seznanilo na kotradiktornem (pripornem) naroku.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zakonskih pravnih predpisov na območju bivšecone B člen 6, 6/6.
upravičenci do denacionalizacije - nacionalizirane nepremičnine tujih državljanov - cona B STO
Do 8.10.1972, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na območju bivše cone B (Ur. list SFRJ, št. 51/72) nacionaliziranih nepremičnin tujcev ni bila možna, po tem datumu pa je bila veljavna.
plačilo carine - uvrstitev v carinsko stopnjo - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - opredelitev do vseh pritožbenih navedb v ugovoru - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.
tožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes
ZUS v 4. členu predpisuje splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu in omejuje dopustnost tega spora v primerih, ko tožnik ne izkaže, da so z upravnim aktom prizadete njegove pravice in pravne koristi.
Odvetniška tarifa je podzakonski predpis, ki ga Odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv, v goslasju s pravosodnim ministrom, veljati pa začne po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka odvetniška tarifa obvezna za sodišča in druge državne organe. ZOdv ne določa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago odvetniške tarife, ki jo sprejme Odvetniška zbornica. To je določeno le v 22. členu tarife, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila. Zato obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.