nedovoljeni dokazi - pismo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pismo, ki ga je obsojenec poslal oškodovanki in ga je pooblaščenec oškodovanke predložil sodišču, je dovoljen dokaz, saj ni bil pridobljen s kršitvijo pravic ali temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava, ali s kršitvijo ZKP.
Za kršitev obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist bi šlo, če bi sodišče predlagane relevantne dokaze, katerih obstoj in pomen za pravilno odločitev je z zadostno mero izkazan, arbitrarno zavrnilo brez ustrezne obrazložitve.
pisna oporoka pred pričami - obličnost - prisotnost oporočnih prič
Ker oporočni priči nista bili navzoči pri oporočanju, se pravi pri podpisovanju oporoke in pri oporočiteljičini izjavi, da gre za njeno oporoko, sporna oporoka ne izpolnjuje obličnostnih pogojev pismene oporoke pred pričami. Nujno je namreč, da oporočitelj pred pričami opravi nunkupacijo - da izjavi, da je listina njegova oporoka ter da jo pred pričama podpiše. Ta izjava mora biti izrecna (ni dovolj konkludentno dejanje, oziroma samo podpis).
denacionalizacija - ovira za vrnitev v naravi - delna odločba
Ob ugotovitvi, da dela podržavljenega premoženja glede na določbo 3. odstavka 16. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi, kot je zahtevala tožnica, ker je v lasti fizičnih oseb, je upravni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo. Taka odločitev je skladna z določbo 215. člena ZUP/86, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDen.
Nižji sodišči sta pravilno materialnopravno sklepali, da se toženka z zapisano obveznostjo - da za garancijo v višini 450.000 DEM daje nepremičnino, vpisano v vl. št. 563 k.o..., do pridobitve kredita, ki mora biti v zgornjem znesku plačan do 12.12.1993 - ni zavezala plačati dolga, pač pa le, da je zastavila svojo nepremičnino za poravnavo dolga in da se lahko tožnik kot upnik poplača iz vrednosti nepremičnine.
ZKP člen 178, 178/4, 178/5, 371, 371/2, 420, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - navzočnost strank pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v preiskavi zagovornik (ali obdolženec, kadar nima zagovornika) ni obveščen o zaslišanju prič, ima to lahko za posledico bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP le, če gre za izvedbo dokazov, ki jih ne bi bilo mogoče ponoviti na glavni obravnavi.
Ker ni izkazana zadostna stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokazi lahko ustvarili dvom glede odločilnih dejstev, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
Odločbe tožene stranke ni mogoče odpraviti iz razloga kršitve pravil postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve, če se je tožena stranka v svoji odločbi opredelila do vseh, za odločitev v zadevi ključnih, pritožbenih navedb.
ponovna prošnja za azil - pogoji za vložitev nove tožbe - bistveno spremenjene okoliščine
Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil v RS že zavrnjena, lahko vloži novo prošnjo za azil samo, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile.
Pravovarstvena potreba je podana le tedaj, če gre za odločitev, ki je stranki v škodo oz. če je mogoče s pritožbo doseči zanjo ugodnejšo odločitev. Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa (3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 16. člena ZUS).
ZUS člen 59, 67, 73.ZG člen 49, 49/2. ZDoh člen 105, 113.
odmera obveznosti iz kmetijstva - obvezna dajatev - samoprispevek
Samoprispevek šteje za obvezno javno dajatev, ki jo je bila pravna prednica tožnice dolžna plačati, ne glede na to, ali je za uvedbo samoprispevka glasovala ali ne.
ukrep inšpekcijskega organa - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ugotavljanje pravnih koristi, ki so z ukrepom prizadete
Osebe, katerih pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete, imajo v inšpekcijskem postopku položaj stranke (43. člen ZUP). Njihov interes je treba v posameznem postopku ugotoviti pred odločitvijo o pravnem sredstvu zoper odločbo inšpekcijskega organa, zlasti ko gre za zastopanje interesov otroka s posebnimi potrebami s strani njegovih zakonitih zastopnikov - staršev.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje
Navedba nadlegovanj in obtožb s strani Albancev (tožeča stranka je Turek, ki živi v Občini P.), da je tožeča stranka sodelovala s Srbi v času vojne na Kosovu, ne zadostuje za ugotovitev, da je bila tožena stranka v izvorni državi dejansko preganjana.
azil - pospešeni postopek - odločitev le na podlagi prosilčeve vloge - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil se odloča le na podlagi prosilčeve vloge, v kateri mora v skladu z ZAzil po resnici navesti okoliščine, ki so pravno pomembne za odločitev o azilu v splošno znanih okoliščinah v prosilčevi izvorni državi. V konkretnem primeru ugotavljanje drugih okoliščin ne pride v poštev, tožeča stranka pa jih niti v tožbi, niti v pritožbi ne zatrjuje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odvrnitev hujših posledic ali grozeče nasilje
Tožeča stranka bi morala verjetno izkazati pogoje po 2. odstavku 69. člena ZUS (če se začasna ureditev verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje), kar pa ni naredila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe.
ZZZDR člen 121. ZUS člen 16, 23, 73.ZPP člen 169, 169/1.
oddaja otroka v zavod - varstvo mladoletnih otrok - osebnostna ali vedenjska motenost
ZZZDR določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj (121. člen).
Dolgotrajnost postopka in poziv upravnega organa za dopolnitev zahteve za denacionalizacijo po roku, ki ga za vlaganje zahtev za denacionalizacijo določa ZDen, stranki ne more biti v škodo. Ker vloga ni bila popolna, je upravni organ po določbah 14. člena ZUP/86 pravilno pozval na dopolnitev in s tem poskrbel, da nevednost in neukost stranke ni bila v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.
Ugovor prizadete stranke - uporabnika zemljišč glede napačnega izračuna denarnega nadomestila za podržavljena zemljišča in napačnega izračuna sedanje vrednosti je nedovoljena pritožbena novota.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da pri obsojencu ni podan naklep in oškodovancu ni bila izrečena resna grožnja, pomenijo uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti tega razloga ni mogoče uveljavljati.