kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020632
KZ člen 215, 215/5, 215, 215/5. ZKP člen 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386, 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386.
zatajitev - nedovoljen dokaz - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - pravica do obrambe
Ko je prvostopenjsko sodišče kot dokaz uporabilo video posnetek, ki ni namenjen odkrivanju kaznivega dejanja, pač pa zaščiti določenega objekta, ni uporabilo nedovoljenega dokaza. Zato ga je po načelu proste presoje dokazov smelo uporabiti kot dokaz in ga oceniti tako kot vse druge dokaze. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče povsem prepričano, da obdolžencu niso bile kršene določbe kazenskega postopka, kot tudi ne ustavne določbe, zaradi česar je njegova pritožba v tej smeri povsem brez osnove.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055563
ZASP člen 5, 15, 5, 15. ZPP člen 199, 199. ZIL-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
stranska intervencija - vstop v pravdo - intervencijski interes - ničnost modela - varstvo avtorske pravice
Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - pravno priznana premoženjska škoda - zaslužek od dela na črno
V konkretnem primeru je s strani tožeče stranke uveljavljana premoženjska škoda tudi pravno priznana škoda, in sicer ne glede na to, da izgubljeni zaslužek (dobiček) nima zakonite podlage. Tudi izguba zaslužka od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Ker je tožnik v tožbi navedel določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev ter dejstva, na katera zahtevek opira, in predlagal dokaze za ugotavljanje teh dejstev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim ga je pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Iz tega razloga dejstvo, da tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, ne more privesti do zavrženja tožbe.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 325, 325/1, 325, 325/1.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nepremoženjska škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - očitna računska napaka
Sodišče prve stopnje ni odločalo o modificiranem tožbenem zahtevku, temveč le o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Kljub temu pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, temveč o delu zahtevka nad prvotno uveljavljenim ni odločilo, kar pomeni, da je pritožbo v obsegu modificiranega tožbenega zahtevka šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066631
SPZ člen 48, 48/1, 67, 67/2, 67/5. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4. ZOR člen 214, 220, 226. OZ člen 193, 199, 204. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
povečanje vrednosti nepremičnine – upravljanje s stvarjo v solastnini – posli rednega upravljanja – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – gestija – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nujna gestija – koristna gestija – uporaba nepremičnine – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nova dejstva v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ne glede na naravo posla, ki ga je tožnik opravil, je očitno, da zanj ni imel potrebnega soglasja, saj je njegov solastniški delež na vseh nepremičninah manjši od polovice.
Ob takšnem dejanskem stanju je vlaganja tožnika v nepremičnine pravno opredeliti kot poslovodjo brez naročila oziroma gestijo, ki je urejena v določbah 220. do 228. člena ZOR oziroma v določbah 199. do 206. člena OZ. Za razmerja med pravdnimi strankami veljajo določbe obeh zakonov, saj so nekatera nastala v času veljavnosti enega in nekatera v času drugega zakona. Navedeno pa niti ni pomembno, saj se relevantne določbe obeh zakonov prekrivajo.
Kljub prepovedi toženih strank ne gre za prepovedano gestijo, saj je posel tožnika le deloma tuj. Prepoved opraviti svoj posel je v nasprotju z zakonom.
Gestija je dopustna, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija) ali če bi bila zamujena očitna korist (koristna gestija). Naloga sodišča prve stopnje je, da ugotovi, ali so bila vlaganja tožnika nujna ali koristna. Pri presoji koristnosti je odločilna osebna korist toženih strank.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - ekonomski interes - soposest - pritožbena novota
Vprašanje morebitnega tožničinega predhodnega motilnega dejanja bi bilo pomembno samo, če bi bilo ugotovljeno, da je toženec imel (so)posest na sporni garaži in bi ga tožnica motila v posesti garaže ter, da od tedaj še ni pretekel rok, ki mu kot upravičencu zagotavlja sodno varstvo pred motenjem (trideset dni). Toženčevo sklicevanje na motilna ravnanja tožnice, ker bi naj bila storjena več kakor trideset dni pred obravnavanim motenjem, toženec pa zanje ni zahteval sodnega varstva, na predmetni postopek ni imelo nikakršnega vpliva.
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
ZZad člen 74, 74. ZPP člen 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 243, 243.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitvena in dajatvena tožba - namembnost zemljišč - načelo kontradiktornosti
Tožnica naj bi postala lastnica spornih nepremičnin že na podlagi uveljavitve ZZad. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ima v tovrstnih primerih le pravno – tehnični značaj in nima značaja obvezne predpostavke za pridobitev lastninske pravice kot je to značilno za derivativni način pridobitve lastninske pravice. V primeru spora v zvezi z obstojem predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZad zaradi pomanjkanja konstitutivnega učinka vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo zato izbrisna tožba v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 ni primerno sredstvo za ugotovitev lastništva nepremičnine in za zagotovitev vpisa lastninske pravice dejanskega lastnika v zemljiško knjigo. V primeru tovrstnega spora se namreč lahko le z ugotovitveno sodbo ugotovi na koga je lastninska pravica dejansko prešla.
S tem, ko je sodišče uporabilo kot podlago svoji odločitvi dokaz o katerem se toženka ni mogla izjasniti, je poleg relativnih kršitev (neupoštevanje načela neposrednosti izvajanja dokazov in kršitev določbe prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se smejo obravnavati samo pravočasno predložene vloge in dokazi) tudi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ima vedno za posledico razveljavitev s kršitvijo obremenjenega dela odločitve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ultra alterum tantum - omejitev teka obresti - glavnica - vsota obresti
V matematični enačbi ultra alterum tantum predstavlja glavnico nominalni znesek v skladu z načelom denarnega nominalizma in ne valorizirana glavnica. Obresti v tej enačbi pa so vse zapadle in neplačane obresti – ne glede na to, ali so nastale pred 1.1.2002 ali po njem.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – ponovno odločanje o odrejenem ukrepu – ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Izhajajoč iz določbe 2. odst. 64. čl. KZ ima sodišče v postopku ponovnega odločanja o odrejenem ukrepu na izbiro le dvoje odločitev, in sicer, da ugotovi, da je izvajanje ukrepa še potrebno ali pa, če ugotovi, da ni več potrebno, da izvrševanje v takem primeru ustavi. Ustavitev pa glede na zakonsko določbo ni vezana na kakršenkoli pogoj ali drugo obliko zdravljenja, pa četudi bi le-ta bila v korist obdolženca kot je to v danem primeru.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
URS člen 14, 14. ZPP člen 212, 212. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/2. ZDR člen 6, 6/4, 6, 6/4.
nepremoženjska škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - krivdna odgovornost - dokazno breme glede hujših oblik krivde - naklep (dolus)
Glede hujših oblik krivde je dokazno breme na strani tistega, ki tako obliko krivde zatrjuje. V ZDR je v korist delavca, ki se sklicuje na prepoved diskriminacije, sicer posebej določeno, da je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca. Vendar v konkretni zadevi tega pravila ni bilo moč uporabiti, ker tožnica odškodnine ne zahteva od delodajalca, ampak neposredno od toženke kot fizične osebe.
ZSV člen 1, 1/1, 1/1, 1, 1/1, 1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b, 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
pristojnost - upravni odbor - plačilo storitev institucionalnega varstva
Spor o tem, kdo je zavezanec za plačilo institucionalnega varstva upravičenca, ni socialni spor, ker ne gre za spor med upravičencem do socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil, ampak za spor med zavezanci za plačilo socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil. V teh sporih je zato stvarno pristojno za odločanje Upravno sodišče RS.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. ZOR člen 279, 279/1, 279/3.
zakonske zamudne obresti – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Glede obrestovanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastalih pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (1. 1. 2000), je potrebno upoštevati določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, po kateri od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnice, ki so zamudne obresti od družinske pokojnine uveljavljale šele v letu 2002, zato niso upravičene do plačila zamudnih obresti od zneskov družinske pokojnine za čas do 31. 12. 1999. Za zneske neizplačane družinske pokojnine, zapadle v plačilo po 1. 1. 2000, pa je podlaga za odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).