izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javna dela - zagovor - pisna obdolžitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni seznanila s svojimi očitki niti ga ni povabila na zagovor (in niso bile podane okoliščine, v primeru katerih delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti). Skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR bi namreč morala ravnati, četudi je šlo za pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020632
KZ člen 215, 215/5, 215, 215/5. ZKP člen 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386, 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386.
zatajitev - nedovoljen dokaz - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - pravica do obrambe
Ko je prvostopenjsko sodišče kot dokaz uporabilo video posnetek, ki ni namenjen odkrivanju kaznivega dejanja, pač pa zaščiti določenega objekta, ni uporabilo nedovoljenega dokaza. Zato ga je po načelu proste presoje dokazov smelo uporabiti kot dokaz in ga oceniti tako kot vse druge dokaze. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče povsem prepričano, da obdolžencu niso bile kršene določbe kazenskega postopka, kot tudi ne ustavne določbe, zaradi česar je njegova pritožba v tej smeri povsem brez osnove.
Predlog za obnovo postopka, ki ga vloži delavec (ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita) sam, je potrebno zavreči, saj gre za izredno pravno sredstvo, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
URS člen 14, 14. ZPP člen 212, 212. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/2. ZDR člen 6, 6/4, 6, 6/4.
nepremoženjska škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - krivdna odgovornost - dokazno breme glede hujših oblik krivde - naklep (dolus)
Glede hujših oblik krivde je dokazno breme na strani tistega, ki tako obliko krivde zatrjuje. V ZDR je v korist delavca, ki se sklicuje na prepoved diskriminacije, sicer posebej določeno, da je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca. Vendar v konkretni zadevi tega pravila ni bilo moč uporabiti, ker tožnica odškodnine ne zahteva od delodajalca, ampak neposredno od toženke kot fizične osebe.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Ker je tožnik v tožbi navedel določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev ter dejstva, na katera zahtevek opira, in predlagal dokaze za ugotavljanje teh dejstev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim ga je pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Iz tega razloga dejstvo, da tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, ne more privesti do zavrženja tožbe.
subjektivni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo
Dejanski stan očitanih kršitev je različen, tako je treba za vsako posebej ugotoviti, kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je med seznanitvijo z zadnjo očitano kršitvijo in podajo odpovedi minilo več kot petnajst dni, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1, 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - poškodba vratnega dela hrbtenice (nihajna poškodba) - degenerativne spremembe - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obrazložitev pritožbe - pravdni stroški
Pri začetnih degenerativnih spremembah vratne hrbtenice je sama nezgoda sprožilni dogodek, zaradi česar se lahko že pri razmeroma nežni nihajni poškodbi pojavijo dolgotrajnejše težave, ki so v bistvu posledica že navedenih začetnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. To pomeni, da so tožničine težave (bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejena gibljivost te) v vzročni zvezi z v obravnavanem škodnem dogodku utrpelo telesno poškodbo, s tem pa je podan tudi temelj za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
Gre za darilno pogodbo, ki je neodplačna pogodba in pri teh pogodbah je nagib tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo, tako da je s tem nagib postal del pravne podlage darilne pogodbe. Če ni pravne podlage, je pogodba nična, če pa je zaradi pozneje nastalih okoliščin pravna podlaga odpadla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (4. odst. 210. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika – OZ).
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
ultra alterum tantum - omejitev teka obresti - glavnica - vsota obresti
V matematični enačbi ultra alterum tantum predstavlja glavnico nominalni znesek v skladu z načelom denarnega nominalizma in ne valorizirana glavnica. Obresti v tej enačbi pa so vse zapadle in neplačane obresti – ne glede na to, ali so nastale pred 1.1.2002 ali po njem.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost prodaje nepremičnine - trditve o nevarnosti za uveljavitev terjatve
Predlagatelj, ki ga zakon osvobaja dokazovanja nevarnosti bodoče uresničitve njegove terjatve, mora navesti dejstva in dokaze, ki opravičujejo uporabo določbe 3. odst. 271. člena ZIZ, torej zakaj upnik nima možnosti dokazati konkretnih ravnanj dolžnika, s katerim se izogiba bodočemu plačilu terjatve in zakaj začasna odredba dolžniku ne more škodovati. Trditve predlagatelja začasne odredbe ne zadoščajo za vzdržanje začasne odredbe v veljavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da dolžnik v nepremičnini, na katero meri začasna odredba, začasno živi in da je ne namerava prodati, zmotno sklepalo, da bi v primeru, če ne izda začasne odredbe, bilo vprašljivo poplačilo upnikove terjatve. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času izdaje začasne odredbe dolžnik ne namerava prodati svoje nepremičnine, ni potrebe, da se mu prepove nekaj, česar ne namerava storiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066631
SPZ člen 48, 48/1, 67, 67/2, 67/5. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4. ZOR člen 214, 220, 226. OZ člen 193, 199, 204. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
povečanje vrednosti nepremičnine – upravljanje s stvarjo v solastnini – posli rednega upravljanja – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – gestija – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nujna gestija – koristna gestija – uporaba nepremičnine – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nova dejstva v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ne glede na naravo posla, ki ga je tožnik opravil, je očitno, da zanj ni imel potrebnega soglasja, saj je njegov solastniški delež na vseh nepremičninah manjši od polovice.
Ob takšnem dejanskem stanju je vlaganja tožnika v nepremičnine pravno opredeliti kot poslovodjo brez naročila oziroma gestijo, ki je urejena v določbah 220. do 228. člena ZOR oziroma v določbah 199. do 206. člena OZ. Za razmerja med pravdnimi strankami veljajo določbe obeh zakonov, saj so nekatera nastala v času veljavnosti enega in nekatera v času drugega zakona. Navedeno pa niti ni pomembno, saj se relevantne določbe obeh zakonov prekrivajo.
Kljub prepovedi toženih strank ne gre za prepovedano gestijo, saj je posel tožnika le deloma tuj. Prepoved opraviti svoj posel je v nasprotju z zakonom.
Gestija je dopustna, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija) ali če bi bila zamujena očitna korist (koristna gestija). Naloga sodišča prve stopnje je, da ugotovi, ali so bila vlaganja tožnika nujna ali koristna. Pri presoji koristnosti je odločilna osebna korist toženih strank.
Dodatek za stalnost kot sestavni del plače ne predstavlja čiste denarne terjatve, katero bi bilo mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred delovnim sodiščem, saj gre za pravico, o kateri delodajalec odloči z odločbo. Ker je tožnikova odločba, s katero je bila določena njegova pravica do dodatka za stalnost, dokončna in pravnomočna, je tožbo potrebno zavreči.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - ekonomski interes - soposest - pritožbena novota
Vprašanje morebitnega tožničinega predhodnega motilnega dejanja bi bilo pomembno samo, če bi bilo ugotovljeno, da je toženec imel (so)posest na sporni garaži in bi ga tožnica motila v posesti garaže ter, da od tedaj še ni pretekel rok, ki mu kot upravičencu zagotavlja sodno varstvo pred motenjem (trideset dni). Toženčevo sklicevanje na motilna ravnanja tožnice, ker bi naj bila storjena več kakor trideset dni pred obravnavanim motenjem, toženec pa zanje ni zahteval sodnega varstva, na predmetni postopek ni imelo nikakršnega vpliva.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 171, 171/1, 171/2, 179. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih premičnih gradbiščih člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na strehi – krivdna odgovornost – varno delo
Delo na strehi predstavlja nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno odgovarja, saj ni uspela dokazati, da ta dejavnost ni bila vzrok za nastalo škodo.
Tožnik bi sicer lahko opravljal delo na strehi tudi, če ne bi bil posebej usposobljen, pa bi mu nadrejeni delavec dal ustrezna navodila za varno delo. Ker tožena stranka za to ni poskrbela oziroma ker tožnika ni predhodno opozorila na nevarnosti, ker dela ni nadzorovala in ker ni zagotovila, da bi delavci uporabljali posebno varovalno opremo, je podana tudi krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel.