ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 61, 61/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – zmota
Tožnik je bil v opravičljivi bistveni zmoti glede števila dni letnega dopusta, katere lahko izrabi. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na očitku, da je z dela izostal neupravičeno, ni zakonita.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – ocena delovne uspešnosti – sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu
Spor o zakonitosti oziroma utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor o denarni terjatvi, ampak je primarno nedenarni spor, od katerega je odvisna denarna terjatev. Četudi tožena stranka sklepa glede delovne uspešnosti v pisni obliki ni izdala, ampak je iz tega naslova le izplačevala nižjo plačo, bi moral tožnik predhodno (pred uveljavljanjem sodnega varstva) zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu. Šele nato bi bila tožba za plačilo prikrajšanja pri plači dopustna.
posredni dokazi - zaslišanje prič - indici - dokazni standard
Izpovedbe zaslišanih prič je možno obravnavati le kot indice, ki pa sami po sebi in tudi v povezavi med seboj ne zadoščajo za ugotovitev, da je povzročitelj škode prav zavarovanec tožene stranke.
pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – malomarnost
Četudi statut tožene stranke določa, da direktor materialno odgovarja za sklepe, s katerimi je družbi povzročena materialna škoda, to ne pomeni, da je odgovornost direktorja (tožnika) objektivna. Še vedno je bilo treba za presojo odškodninskega zahtevka, ki je uveljavljan v pobot, ugotavljati vse elemente odškodninskega delikta. Ker je bilo ugotovljeno, da tožniku v zvezi s podpisom poroštvene pogodbe, iz katere je toženi stranki nastala škoda, ni mogoče očitati niti malomarnosti (pogodbo je podpisal v mejah svojih pristojnosti in skladno z poslovno usmeritvijo tožene stranke), je pravilna ugotovitev, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji.
ZUP člen 87. Pravilnik o štipendiranju člen 44, 45. OZ člen 190, 190/3, 336, 347.
vračilo štipendije - ugovor zastaranja - zastaralni rok
Ker toženka ni predložila dokazila o uspešno opravljenem letniku, za katerega je prejela štipendijo, je nastala obveznost vračila štipendije (44. člen Pravilnika o štipendiranju).
V 336. členu OZ je določeno, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni drugače določeno. V tem sporu tožnica uveljavlja povračilo štipendijskih prejemkov. Skladno s 3. odstavkom 190. člena OZ obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Zastaranje je glede na citirano določbo začelo teči od zapadlosti terjatve tožeče stranke, to pa je od trenutka, ko je odpadla pravna podlaga za prejemanje republiške štipendije. Triletni zastaralni rok za zastaranje iz 347. člena OZ je tako začel teči od dokončnosti odločbe z dne 25. 8. 2005, s katero je toženki prenehala pravica do republiške štipendije pred zaključkom šolanja. Zato je bila tožba za vrnitev štipendije z dne 25. 9. 2006 pravočasno vložena in je ugovor zastaranja neutemeljen.
ZGD člen 9, 9. OZ člen 86, 86. ZDR člen 12, 15, 15/4, 72, 12, 15, 15/4, 72.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - oseba, pooblaščena za sklenitev - prokurist - poslovodni delavec
Individualna pogodba o zaposlitvi, ki jo je namesto direktorja tožene stranke podpisal predsednik nadzornega sveta, ni nična, saj ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (upoštevaje tudi, da je bil s pogodbo o zaposlitvi direktor seznanjen, da ji ni nasprotoval ter da je tožena stranka tožniku na njeni podlagi izplačevala plačo in zagotavljala preostale pravice iz delovnega razmerja).
Ker prokurist ne sodi med poslovodne osebe (ampak je pooblaščenec družbe), za tožnika ne velja določba 72. člena ZDR, ampak ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki se nanaša na vse preostale delavce. Iz tega razloga bi se - četudi bi šteli, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v pisni obliki - domneval obstoj delovnega razmerja.
Četudi po 3. odst. 81. čl. ZPol delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh ter v popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene mesečne oziroma letne delovne obveznosti, tožnik ni upravičen do dodatka za sobotno delo, saj za to v spornem obdobju ni obstajala pravna podlaga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 242, 242/5. ZZZPB člen 1, 1/3.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – ustrezna zaposlitev
Ker tožnik ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi (na delovnem mestu direktorja za nedoločen čas s štiriletnim mandatom ni sprejel delovnega mesta svetovalca za varovanje premoženja za nedoločen čas s štiriletnim mandatom), in za ustrezno ali primerno delo (za obe delovni mesti je zahtevana najmanj V. stopnja izobrazbe), nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – retroaktivna uporaba zakona
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zaradi predložitve neverodostojne diplome, do česar je prišlo v letu 1994, ni zakonita, saj je ZDR začel veljati šele kasneje, to je 1. 1. 2003
ZPIZ-1 člen 177, 250, 250/1, 390, 390/1, 391, 391/2, 397, 456. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 60, 60/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 75/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 51, 52, 52/3. ZPIZ/92 člen 139, 139/2, 201, 201/1, 292, 292/1, 297. UZITUL člen 4, 13.
pravice na podlagi invalidnosti – izbirna pravica
Tožnik, ki je za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Sloveniji, že pridobil pravico do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ne more za isto pokojninsko dobo pridobiti še pravice do pokojnine v Sloveniji.
Toženki sta ravnali skladno z izrecnim navodilom uprave tožeče stranke in nista ničesar prikrivali. Iz tega razloga za škodo, ki je nastala zaradi prikritega knjiženja, nista odškodninsko odgovorni.
zavarovanje - organizacija dirke - zavarovalno jamstvo
Zavarovanje, ki sta ga sklenila organizator dirke in tožena stranka glede na splošne pogoje in zavarovalno polico ni podlaga za zavarovalno jamstvo zavarovalnice za premoženjsko škodo na vozilu udeleženca dirke - voznika, ki nastane ob aktivni udeležbi na avtomobilističnih dirkah kljub vključitvi jamstva iz splošnih pogojev v polici, ker ta hkrati vsebuje tudi posebno določilo, ki izključuje kritje poškodb na vozilih udeležencev.
URS člen 23, 26, 23, 26. ZVPSBNO člen 15, 16, 19, 20.
zavrženje tožbe - procesni pogoji
Vse zahtevke strank, ki so vloženi po 1.1.2007, zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez napotrebnega odlašanja, je potrebno presojati po določbah ZVPSBNO.
neupravičena obsodba - odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja - odškodnina iz naslova upravljanja zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija - povrnitev pravdnih stroškov
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z v povojnih kazenskih procesih neupravičeno zaplenjenim premoženjem (145.c člen ZIKS) je Republika Slovenija.
Ker predstavlja ugotovitev, da je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, ugotovitev dejstva, ugotovitvena tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in jo je potrebno zavreči.
Razlika med prejetim nadomestilom plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo in nadomestilom plače, ki bi tožniku pripadalo za čas bolniškega staleža, predstavlja čisto denarno terjatev, ki jo je dopustno uveljavljati neposredno pred delovnim sodiščem, zaradi česar je bila tožba neutemeljeno zavržena z obrazložitvijo, da delavec predhodno ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu.
S pritožbenimi navedbami ni moč soglašati, saj pritožnik povsem spregleda določbe 299. člena KZ. Izvršitvena dejanja so v prvem odstavku tega člena našteta alternativno, kar pomeni, da za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, pa gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Ker je obdolženec grdo ravnal (ena izmed alternativno naštetih izvršitvenih oblik)z M.K., D.Š., I.D. in N.K., kar se pri kaznivem dejanju nasilništva izraža kot povzročanje bolečin ali drugih nelagodnosti (prestrašenost), je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ. Pri svojem ravnanju pa je obdolženec oškodovanca M.K. še lahko telesno poškodoval in s tem storil hujšo obliko kaznivega dejanja nasilništva po drugem odstavku 299. člena KZ, saj je ravnal z eno od oblik storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku tega člena (grdo ravnal z oškodovanci), pri tem pa je pri njegovem ravnanju prišlo še do lahke telesne poškodbe. Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje, zato so v tem kaznivem dejanju konzumirana kazniva dejanja po 169., 146. in 142. členu KZ, v drugem odstavku pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo prav, ko je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020654
KZ člen 311, 311/3, 311, 311/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.
bistvene kršitve določb postopka - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - sostorilstvo - elementi sostorilstva - naklep - zakonski znaki kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - koristoljubni namen - skupina - obvezen izrek denarne kazni - prepoved reformatio in peius
Obtožba je obema obdolžencema očitala dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 311. člena KZ, in sicer nezakonito spravljanje čez mejo in nezakonito spravljanje čez ozemlje države. Pri tem pa je sostorilstvo obdolžencev pri izvršitveni obliki "nezakonito spravljanje čez mejo (skupine tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo za plačilo)" obrazložilo popolnoma nejasno. Za obstoj sostorilstva pri tej izvršitveni obliki kaznivega dejanja ne zadošča le vedenje obdolžencev, da bosta prevažala ilegalne pribežnike (ta pogoj zadošča za drugo izvršitveno obliko), ampak je potreben dogovor o skupni storitvi tega kaznivega dejanja - nezakonitega spravljanja čez mejo, pri čemer mora storilčev naklep obsegati celotno kaznivo dejanje (subjektivni element sostorilstva) in (če ne gre za neposredno sodelovanje pri nezakonitem spravljanju čez mejo) odločilen prispevek storilca (objektiven element sostorilstva).
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZGD-1 člen 394, 394.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine
Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku.
Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020611
KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - izključitev kazenske odgovornosti - pravna zmota - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženčev zagovornik v pritožbi ne pove, iz katere točke in odstavka 371. člena ZKP bi naj prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka. Ko pa navaja, da se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je obdolženec vedel, da oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja še ni bila stara 15 let, kot tudi ne z vprašanjem, ali obstaja in v čem se kaže očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke, pa tudi ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za to kršitev namreč ne gre v primeru, ko sodba nima razlogov o kakšnem odločilnem dejstvu, ker ga sodišče sploh ni ugotavljalo. V takem primeru gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.