pogodba o finančnem leasingu - sklenitev leasing pogodbe
Da je bila tožena stranka (kot leasingojemalec) ravno v pogodbenem razmerju s tožečo stranko (kot leasingodajalcem), izhaja iz naslednjih pravno relevantnih dejstev: (1), da je vlogo za odobritev financiranja najema, ki vsebuje splošne pogoje tožeče stranke podpisala tožena stranka (njen takratni direktor) po tistem, ko je pri dobavitelju vozil družbi Y. d.o.o. plačala polog v višini zahtevanih 465.793,00 ATS, (2) da se je zavezala plačati 36 obrokov po 40.408,00 ATS, (3) da je bila dobavitelj petih osebnih avtomobilov družba Y. d.o.o., (4) da je tožena stranka, ko je vozila prevzela in zavarovala, zavarovanje vozil vinkulirala v korist tožeče stranke in (5) da iz 4. točke splošnih poslovnih pogojev izhaja, da ima najemodajalec pravico (ne dolžnost) na dokumentih, ki sodijo k predmetu najema, označiti svoje lastništvo.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1, 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Za določitev sodišča, pristojnega za sojenje v sporih o verzijskem zahtevku, temelječem na 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je odločilno vrednostno merilo, saj je to premoženjski spor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - resen in utemeljen razlog - vinjenost
Ker je tožnik delal na delovnem mestu, ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare, predstavlja alkoholiziranost resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sprememba v stanju invalidnosti – delna invalidska pokojnina
Ker je pri tožniku od 30. 6. 2005 izkazana takšna sprememba v zdravstvenem stanju, ki pomeni tudi spremembo invalidnosti, tožniku pravice na podlagi spremembe v stanju invalidnosti (pravica do dela s krajšim delovnim časom) pripadajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 7. 2005 dalje. Začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine pa je odvisen od izpolnjevanja
pogoja dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom.
razrešitev poslovodje - krivdni razlog - odpravnina
Neizpolnjevanje sklepov skupščine in oviranje nemotenega dela organov družbe predstavljata hujšo kršitev obveznosti poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma krivdni razlog za predčasno razrešitev, zato tožniku ne pripada odpravnina, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za primer neupravičene razrešitve.
Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Dokler teče postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja, delavec (ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo) nima nobenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 52, 52/3, 52/3-2.
povračilo stroškov – službeno potovanje – kilometrina
Dejstvo, da je tožnik zahtevek za plačilo kilometrine za službena potovanja uveljavljal šele po prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tega zahtevka. Zahtevek je utemeljen v obsegu, v katerem je tožnik službena potovanja opravil.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7, 119, 106, 106/5, 106/7, 119. ZPP člen 421, 421/4, 421, 421/4.
otrokovi stiki - omejitev stikov - stiki pod nadzorom
Višje sodišče zaradi varovanja koristi otrok stikov pod nadzorom ni časovno omejilo. Po 119. členu ZZZDR je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Strokovnjak centra za socialno delo bo tako moral zaradi varovanja koristi mld. otrok po določenem obdobju izvajanja stikov podati strokovno oceno vplivov stikov na telesni in duševni razvoj otrok. Šele na podlagi njegovega strokovnega mnenja bo lahko center za socialno delo po 421. členu ZPP sodišču predlagal spremembo izdane odločbe o stikih – bodisi odvzem pravice do stikov bodisi izvrševanje stikov brez nadzora. ZPP v četrtem odstavku 421. člena določa, da sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
ugotovitev deležev na skupnem premoženju - terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravnomočna odločitev - vezanost na pravnomočno odločitev - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je o deležih na skupnem premoženju odločilo s sodbo opr. št. P 460/2003 z dne 19.4.2007, višje sodišče pa je z odločbo opr. št. I Cp 3426/2007 z dne 6.2.2008 to odločitev potrdilo. Sodišče prve stopnje je zato v ponovljenem sojenju pravilno štelo, da je odločitev o višini deležev na skupnem premoženju že pravnomočna.
Tožeča stranka izpodbija tudi dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti ni dopusten, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 5, 249, 259, 263. ZDSS-1 člen 81, 81/3. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1 , 260/1-4 , 263, 267. OZ člen 190, 1060. ZOR člen 210.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – plačilo višje pokojnine za nazaj
Odločitev tožene stranke, da se tožnici prizna višja pokojnina iz naslova štetja plač, izplačanih v vrednostnih papirjih za leti 1990 in 1991, od 1. 6. 2006 dalje, torej od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (zahteva za novo odmero je bila vložena dne 23. 5. 2006), ni v nasprotju s temeljnimi načeli pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tožena stranka kljub pomanjkanju formalnopravne podlage ni ravnala nezakonito.
ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).
Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.
ZPIZ-1 člen 178, 185, 273, 273/2, 274. ZPIZ člen 171, 172. ZUP člen 225.
sorazmerni del starostne pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj – pravnomočna odločba
Ker je bil tožnik ob upokojitvi v tujini še vključen v obvezno zavarovanje, je bila odločitev toženca, da se mu prizna in izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine, sicer nepravilna, vendar je postala pravnomočna. Zato ustavitev izplačevanja z novo odločbo, izdano v rednem postopku, lahko učinkuje le za naprej, od izdaje odločbe dalje.
oblike nepremoženjske škode - sekundarni strah - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - odškodnina za nematerialno škodo
Sekundarni strah in nevšečnosti med zdravljenjem se do določene mere med seboj neločljivo prepletata. Isto velja za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 18, 35, 18, 35.
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete - poseg v osebnostne pravice - osebna integriteta - prepoved mučenja - absolutna človekova pravica - nepremoženjska škoda - strah - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti (integritete), njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožnikove osebnostne pravice, in sicer v njegovo duševno celovitost. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je bil ob ravnanju policistov tožnik prizadet tudi v psihičnem smislu. S tem ko je na ugotovljen okruten način izživljanja policistov, brez jasne obtožbe in ne da bi vedel, kaj ga še čaka, tožnik občutil ponižanje in strah, je bila prizadeta tudi njegova pravica do telesne in duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s poniževanjem, povzročanjem strahu, zbujanjem občutkov manjvrednosti ipd. V konkretnem primeru pa je treba navedeno ustavno določbo povezati tudi z določbo 18. člena URS, ki zapoveduje, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Gre za absolutno človekovo pravico, ki je vsebovana tudi v številnih konvencijah mednarodnega prava. S posegom vanjo se pojmovno skoraj nujno poseže tudi v pravico do osebne integritete, ki je del širšega pojma pravice osebnosti in ki jo v 200. členu varuje tudi ZOR.
Glede na to, da so tako postopek kot roki za uveljavljanje zahteve za vračilo preveč plačane takse v zakonu natančno predpisani, zahteva tožene stranke, naj pritožbeno sodišče izvede pobotanje med preveč plačano in dolgovano takso, ni utemeljena.
Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.
Zamudne obresti od neplačanih obresti (procesne obresti) je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje.