priposestvovanje družbene lastnine - dobra vera - priposestvovalna doba - pridobitni način - publicitetno načelo
Res se dobra vera domneva, toda sklep ali dobra vera obstoji, je materialnopravni sklep in je tožeča stranka tista, tako kot tožena, ki s svojimi trditvami gradi trditveno podlago, ne glede na to, ali ji gredo v breme ali korist.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - denarni zahtevek - pravna narava denarnega zahtevka - ugotavljanje višine denarne odmene - dejanska korist zavezanca - domnevna korist upravičenca - plačilo dohodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - prekluzija z dokaznim predlogom - enak dokazni predlog nasprotne stranke
Zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, ne gre za zahtevke iz zakupnega razmerja in tudi ne za stvarnopravne zahtevke; gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oz. oškodovanje za izgubo tistega, tiste domnevne koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oz. upravljal, zato ni mogoče izhajati iz morebitne koristi, ki jo je s temi nepremičninami dosegel denacionalizacijski zavezanec.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1, 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1. OZ člen 5, 6, 6/2, 82, 82/2, 5, 6, 6/2, 82, 82/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - stvarna služnost - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - ustreznost pooblastila za zastopanje
Kolikor bi kupec želel dogovoriti stvarnopravne posege v lastninsko pravico prodajalca, bi se moral z ustrezno skrbnostjo v času pogajanj in predvsem v času sklenitve pogodbe opredeljeno izjasniti tako glede vrste, kakor obsega omejitev, in doseči določno (ne ohlapno in splošno) opredelitev omejitev v pogodbi. Ker je tožeča stranka kot kupec strokovnjak s področja investicij v nepremičnine, se od nje pričakuje povečana mera skrbnosti pri sklepanju poslov v zvezi z zemljišči, kar vključuje tudi poznavanje posebnosti pravnega režima stvarnih pravic in njihovega omejevanja (drugi odstavek 6. člena OZ).
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
Zmotne so navedbe, da tudi, če je bil dolg tožnici kot solidarni dolžnici s strani upnika odpuščen, lahko zahteva celotno plačilo od sodolžnika. Tožnica je plačala manj, kot je znašala terjatev, toženec ji je dolžan povrniti samo ustrezni del dejansko plačanega zneska.
pravica do zaslišanja - zaslišanje obdolženca - pravica do obrambe z zagovornikom
Ker v postopku o prekršku obramba po zagovorniku ni obvezna in ker je sodišče obdolžencu dalo na voljo dovolj časa, da si priskrbi zagovornika (od prve vročitve vabila obdolžencu do zaslišanja je preteklo več kot 6 mesecev), česar pa obdolženec ni izkoristil, mu ni kršilo pravice do obrambe po zagovorniku. Prav tako mu ni kršilo pravice do zaslišanja, saj ga je pravilno povabilo na zaslišanje z vsemi opozorili, ki jih je dolžno dati v skladu z določbami ZP-1, mu na zaslišanju omogočilo, da poda svoj zagovor in mu tudi odobrilo dodatni 14 dnevni rok, v katerem lahko pošlje svoj pisni zagovor, vseh teh možnosti pa obdolženec ni izkoristil in zagovora ni hotel podati, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo kot izjavo, da se ne želi zagovarjati.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - pravni pouk
Pravni pouk, ki v izdani sodbi o kaznovalnem nalogu ni vseboval standardnega pouka o pomenu oddane priporočene pošiljke v postopku, ki ga sicer vsebujejo sodne odločbe in ga standardno prejmejo stranke v odločbah, je v škodo pritožnika in ne omogoča učinkovite uporabe pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč ter je v nasprotju z že navedeno določbo prvega odstavka 1. člena ZKP.
ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču "le na njeni podlagi" ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, razveljavljene s strani višjega sodišča, ni zadostno. S tem ko je sodba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem razveljavitvenem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7, 119, 106, 106/5, 106/7, 119. ZPP člen 421, 421/4, 421, 421/4.
otrokovi stiki - omejitev stikov - stiki pod nadzorom
Višje sodišče zaradi varovanja koristi otrok stikov pod nadzorom ni časovno omejilo. Po 119. členu ZZZDR je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Strokovnjak centra za socialno delo bo tako moral zaradi varovanja koristi mld. otrok po določenem obdobju izvajanja stikov podati strokovno oceno vplivov stikov na telesni in duševni razvoj otrok. Šele na podlagi njegovega strokovnega mnenja bo lahko center za socialno delo po 421. členu ZPP sodišču predlagal spremembo izdane odločbe o stikih – bodisi odvzem pravice do stikov bodisi izvrševanje stikov brez nadzora. ZPP v četrtem odstavku 421. člena določa, da sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
ugotovitev deležev na skupnem premoženju - terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravnomočna odločitev - vezanost na pravnomočno odločitev - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je o deležih na skupnem premoženju odločilo s sodbo opr. št. P 460/2003 z dne 19.4.2007, višje sodišče pa je z odločbo opr. št. I Cp 3426/2007 z dne 6.2.2008 to odločitev potrdilo. Sodišče prve stopnje je zato v ponovljenem sojenju pravilno štelo, da je odločitev o višini deležev na skupnem premoženju že pravnomočna.
pogodba o finančnem leasingu - sklenitev leasing pogodbe
Da je bila tožena stranka (kot leasingojemalec) ravno v pogodbenem razmerju s tožečo stranko (kot leasingodajalcem), izhaja iz naslednjih pravno relevantnih dejstev: (1), da je vlogo za odobritev financiranja najema, ki vsebuje splošne pogoje tožeče stranke podpisala tožena stranka (njen takratni direktor) po tistem, ko je pri dobavitelju vozil družbi Y. d.o.o. plačala polog v višini zahtevanih 465.793,00 ATS, (2) da se je zavezala plačati 36 obrokov po 40.408,00 ATS, (3) da je bila dobavitelj petih osebnih avtomobilov družba Y. d.o.o., (4) da je tožena stranka, ko je vozila prevzela in zavarovala, zavarovanje vozil vinkulirala v korist tožeče stranke in (5) da iz 4. točke splošnih poslovnih pogojev izhaja, da ima najemodajalec pravico (ne dolžnost) na dokumentih, ki sodijo k predmetu najema, označiti svoje lastništvo.
sprememba v stanju invalidnosti – delna invalidska pokojnina
Ker je pri tožniku od 30. 6. 2005 izkazana takšna sprememba v zdravstvenem stanju, ki pomeni tudi spremembo invalidnosti, tožniku pravice na podlagi spremembe v stanju invalidnosti (pravica do dela s krajšim delovnim časom) pripadajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 7. 2005 dalje. Začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine pa je odvisen od izpolnjevanja
pogoja dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom.
Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – reintegracija
Kadar gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Glede na to ni treba ponovno sklepanje pogodbe o zaposlitvi, delodajalec je dolžan pozvati delavca nazaj na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito sklenjena za določen čas.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Dokler teče postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja, delavec (ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo) nima nobenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Prenehanje delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker pa pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba oziroma sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena, in ker je bila tožniku izrečena le denarna kazen, je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje nezakonit.