ZVO člen 26, 26. ZPP člen 350, 350/2, 458, 458/1, 350, 350/2, 458, 458/1.
neobrazložena pritožba - dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka - spor majhne vrednosti - obseg pritožbenega preizkusa - plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov
Po preteku pritožbenega roka vložene vloge, poimenovane kot "dopolnitev pritožbe", ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji.
priposestvovanje nepremičnin - pridobitev posesti na pravnoposlovni podlagi - vštevanje posesti pravnih prednikov - dobra vera - poznavanje zemljiškoknjižnega stanja - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - vezanost na trditveno podlago
Upoštevajoč nemoteno uživanje, pa tudi vzdrževanje sporne nepremičnine več kot 50 let, ob neizpodbiti pravni domnevi dobrovernosti posesti, je pravilen zaključek, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala.
služnost stanovanja - užitek - prekarij - priposestvovanje - priposestvovalna doba - načelno pravno mnenje zveznega vrhovnega sodišča - lastniška posest - sklepanje a maiori ad minus - originarna pridobitev služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev načela kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - delni uspeh v postopku - odmera pritožbenih stroškov
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je, ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
nepremoženjska škoda - dokazno breme - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnico kot oškodovanko bremeni dokazno breme glede dokazovanja dejstev, da ji je škodo povzročil prav toženec, tedaj da izvira iz njegovega škodnega in protipravnega ravnanja, glede na obrnjeno dokazno breme pa bi moral toženec nato dokazovati, da njegova odškodninska odgovornost iz ustreznega razloga ne obstoji.
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
pravica do zaslišanja - zaslišanje obdolženca - pravica do obrambe z zagovornikom
Ker v postopku o prekršku obramba po zagovorniku ni obvezna in ker je sodišče obdolžencu dalo na voljo dovolj časa, da si priskrbi zagovornika (od prve vročitve vabila obdolžencu do zaslišanja je preteklo več kot 6 mesecev), česar pa obdolženec ni izkoristil, mu ni kršilo pravice do obrambe po zagovorniku. Prav tako mu ni kršilo pravice do zaslišanja, saj ga je pravilno povabilo na zaslišanje z vsemi opozorili, ki jih je dolžno dati v skladu z določbami ZP-1, mu na zaslišanju omogočilo, da poda svoj zagovor in mu tudi odobrilo dodatni 14 dnevni rok, v katerem lahko pošlje svoj pisni zagovor, vseh teh možnosti pa obdolženec ni izkoristil in zagovora ni hotel podati, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo kot izjavo, da se ne želi zagovarjati.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - pravni pouk
Pravni pouk, ki v izdani sodbi o kaznovalnem nalogu ni vseboval standardnega pouka o pomenu oddane priporočene pošiljke v postopku, ki ga sicer vsebujejo sodne odločbe in ga standardno prejmejo stranke v odločbah, je v škodo pritožnika in ne omogoča učinkovite uporabe pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč ter je v nasprotju z že navedeno določbo prvega odstavka 1. člena ZKP.
ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču "le na njeni podlagi" ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, razveljavljene s strani višjega sodišča, ni zadostno. S tem ko je sodba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem razveljavitvenem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
sprememba v stanju invalidnosti – delna invalidska pokojnina
Ker je pri tožniku od 30. 6. 2005 izkazana takšna sprememba v zdravstvenem stanju, ki pomeni tudi spremembo invalidnosti, tožniku pravice na podlagi spremembe v stanju invalidnosti (pravica do dela s krajšim delovnim časom) pripadajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 7. 2005 dalje. Začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine pa je odvisen od izpolnjevanja
pogoja dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.
razrešitev poslovodje - krivdni razlog - odpravnina
Neizpolnjevanje sklepov skupščine in oviranje nemotenega dela organov družbe predstavljata hujšo kršitev obveznosti poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma krivdni razlog za predčasno razrešitev, zato tožniku ne pripada odpravnina, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za primer neupravičene razrešitve.
Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.
Ko je tožena stranka naknadno izvedela, da tožnik nima zahtevane izobrazbe za opravljanje vojaške službe (ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je predložil neverodostojno spričevalo), mu je utemeljeno izdala odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 94. člena ZObr.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Dokler teče postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja, delavec (ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo) nima nobenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 52, 52/3, 52/3-2.
povračilo stroškov – službeno potovanje – kilometrina
Dejstvo, da je tožnik zahtevek za plačilo kilometrine za službena potovanja uveljavljal šele po prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tega zahtevka. Zahtevek je utemeljen v obsegu, v katerem je tožnik službena potovanja opravil.
ZDRS člen 10, 10/1, 40. ZDRS-Č člen 19. ZPIVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZ/83 člen 71. ZPIZ/92 člen 171, 171/1. ZPIZ-1 člen 156, 156/2. UZITUL člen 13. ZTuj/91 člen 81. URS člen 50, 156.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanci – pridobitev državljanstva
Ker je tožnik pridobil državljanstvo z naturalizacijo, mu je bila pravica do starostne pokojnine pravilno priznana od dne izpolnitve pogojev, to je od dne pridobitve državljanstva.
Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.