ZDR člen 83, 83/2, 125, 125/4, 83, 83/2, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - pisna ocena - zagovor
Ker tožena stranka tožniku ob zaključku poskusnega dela ni vročila pisne ocene oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ter mu ni omogočila zagovora (kljub temu, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
ZIZ člen 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5.
plačilo izvršitelja za opravljena dejanja – neposredna dejanja izvršbe
Ni mogoče zaključiti, da izvršitelj ni plačan tudi za tista dejanja, ki neposredno ne vodijo k prisilni izpolnitvi dolžnikove obveznosti. To je razvidno tudi iz 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki na splošno ureja pravico izvršitelja do plačila. Ta določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše pristojni minister. Da spadajo v delokrog izvršitelja tudi takšna opravila, ki ne predstavljajo neposredno dejanj izvršbe, je razvidno tudi iz konkretnega primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - pisna ocena - zagovor
Ker tožena stranka tožniku ob zaključku poskusnega dela ni vročila pisne ocene oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ter mu ni omogočila zagovora (kljub temu, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje sindikata
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav jo je tožena stranka podala, preden je sindikat izrekel svoje mnenje o odpovedi. Iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožena stranka, v kolikor bi mnenje sindikata upoštevala, odločila drugače.
Praviloma se, skladno določili čl. 83 ZIZ, smejo zarubiti vse stvari, ki jih ima v posesti dolžnik. Ta pa sme, na podlagi 52. čl. ZIZ, grajati morebitne nepravilnosti izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj.
predlog uonika za odlog izvršbe - učinki vloženega predloga - ustavitev izvršbe na premičnine
Sam predlog za odlog izvršbe, o katerem sodišče še ni odločilo, še nima učinkov odloga. Da bi upnik zavaroval svoj procesni položaj in preprečil ustavitev premičninske izvršbe, bi moral kljub vloženemu predlogu za odlog izvršbe, vedoč, da sodišče o tem še ni odločilo, v 3 mesecih po neuspešnem rubežu predlagati ponovni rubež. Tega pa ni storil, zato je sodišče ravnalo prav, ko je izvršbo na premičnine ustavilo.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je njen tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – mnenje sindikata
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav jo je tožena stranka podala, preden je sindikat izrekel svoje mnenje o odpovedi. Iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožena stranka, v kolikor bi mnenje sindikata upoštevala, odločila drugače.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZPP člen 17, 17/3. ZNP člen 37.
sklep o vpisu v sodni register – pravica do pritožbe – obstoj pravnega interesa – krajevna pristojnost za stečajni postopek oz. postopek likvidacije – ustalitev pristojnosti
Glede uvedenega stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave pri določenem krajevno pristojnem sodišču velja načelo ustalitve krajevne pristojnosti (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), po katerem ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi insolvenčnega sodnega postopka.
stranska intervencija v pravdi – obstoj pravnega interesa za intervencijo – vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj – pravno razmerje med intervenientom in eno od strank
Pritožnika v konkretnem primeru zgolj z navedbo določenih dejstev, ne da bi pri tem tudi konkretno navedli, kako bi učinki sodbe, izdane v tej zadevi, vplivali na pravni položaj predlagateljev, pravnega interesa za sodelovanje v tej pravdi nista izkazali.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je njen tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja utemeljen.
Prokura ni vezana niti na delovno razmerje prokurista v družbi niti na dejansko opravljanje funkcije, ampak preneha šele z preklicem. Šele tega dne je zapadla obveznost tožene stranke, da tožniku izplača odpravnino, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za primer prenehanja mandata in delovnega razmerja zaradi upokojitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - objektivni rok - subjektivni rok
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila podana pravočasno, tako da je zakonita. Objektivni rok za podajo odpovedi ni začel teči na dan, ko se je končalo poslovno leto s slabimi finančnimi rezultati, ampak šele, ko so nastali razlogi za zmanjševanje delovne sile, to je, ko je direktor tožene stranke prejel odločitev vodstva skupine, da je treba zmanjšati delovno silo. Subjektivni rok pa je pričel teči šele z dnem, ko je direktor sprejel sklep o ukinitvi delovnega mesta administratorke, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ni ne logično in ne verjetno, da drugi toženec ne bi pravočasno zaznal postopnega drsenja stroja, kot trdi tožeča stranka, saj gre za strokovno usposobljeno osebo, ob takih premikih bi bil tudi sam izpostavljen nevarnosti, zato je utemeljeno pričakovati, da bi premikanje stroja pravočasno zaznal in ukrepal.
regres za letni dopust - letni dopust - javna dela
Ker je tožnica kot brezposelne osebe, ki se je vključila v javna dela, pridobila pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust.
Valorizacija v postopku plačanega dela odškodnine predstavlja uporabo materialnega prava in sicer se pri izračunu te upošteva gibanje indeksov cen v obdobju od plačila do odločitve sodišča prve stopnje, ki so bili merilo inflacije, in sicer pri Statističnem uradu Republike Slovenije.
Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepopolna oz. pomanjkljiva, saj se sodišče v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
Dokazna ocena vseh pravočasno dokazanih dokazov mora biti celovita, temeljita in skrbna in mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
Ker je bila tožnikova pokojna žena uživalka pokojnine po določbah ZPIZ, torej po splošnih predpisih, lahko tožnik kljub temu, da je uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ob izpolnjenih pogojih uveljavi pravico do dela vdovske pokojnine.