poslovni prostor - povrnitev vlaganj najemnika - plačilo najemnine - odstop od najemne pogodbe - uporabnina
Tožena stranka kot najemnica zaradi odstopa tožeče stranke od najemne pogodbe nima pravice do povračila neamortiziranega dela sredstev, vloženih v adaptacijo lokala.
Tožena stranka je dolžna plačati uporabnino kot odmeno za korist, ki jo je imela od uporabe poslovnih prostorov tudi po prekinitvi najemnega razmerja (219. člen ZOR).
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – dodatek za pomoč in postrežbo – bistveno pravno vprašanje
Bistveno za odločitev je sklicevanje sodišča na določbo 137. člena ZPIZ-1, na podlagi katere imajo ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja sodna odločba, na katero se sklicuje pritožba, ne zavzema stališča. Pritožba tudi ne navaja drugih odločitev vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, v katerih bi bila glede tega vprašanja zavzeta drugačna stališča. Pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse zato ni podan.
pravno mnenje - cesija - prekinitev postopka - univerzalno nasledstvo - singularno nasledstvo - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja
Neobstoj univerzalnih pravnih naslednikov gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka, ne zadostuje za presojo, da je na strani tožeče stranke nastopila neodpravljiva pomanjkljivost, ki se tiče njene sposobnosti biti stranka.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
ZGD-1 člen 387, 387/2, 388, 590, 590/4, 590/5. ZSReg člen 13.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
V registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (pred interesom za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic), pa je potrebno oceniti vse elemente iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobno blago – celovita presoja
Sodišče prve stopnje je pri primerjavi podobnosti obojega blaga opravilo presojo, v kateri je med drugim upoštevalo tudi različen prodajni kraj enega in drugega. S tem je ravnalo materialnopravno pravilno, saj je (upoštevaje trditveno in dokazno ponudbo) opravilo celovito presojo.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – znamka z ugledom – znana znamka – dejansko stanje
V okviru dejanskega stanja je bilo v predloženi zadevi ugotovljeno, da revidentka ni dokazala dejstev, potrebnih za uporabo zadevnih razlogov za zavrnitev znamke po točkah c) in d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1; nedokazani sta ostali dejstvi ugleda revidentkinih znamk in njihovega statusa znanih znamk.
odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti
Kršitev petega odstavka 392. člena ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost – pravice obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo subjektivno prepričanje, da je sodišče pristransko, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos pristojnosti in tudi ne za izločitev sodnika.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Življenjska skupnost pravdnih strank je prenehala v decembru 1991 in ni bila več vzpostavljena, njuni stiki po tem obdobju pa po jasnih razlogih prvostopenjskega sodišča tudi niso več imeli izvenzakonski skupnosti ustrezne vsebine. Zato v februarju 1992 kupljeno stanovanje ni skupno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks sodišče presoja dejansko stanje ob vsaki vlogi posebej, glede na navedbe in dokazila, ki jih stranka predloži. Vsakokratni primer je treba obravnavati ločeno glede na navedbe stranke, predložena dokazila ter glede na konkretno višino sodnih taks.
URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3, 16.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
pogodba o medomrežni povezavi – določitev cene medomrežnih povezav z odločbo ministra – zakonitost podzakonskega predpisa
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo. Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka 14. člena Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, tudi niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra o obvezni sklenitvi pogodbe in določitvi cen medomrežnih povezav.
razpravno načelo - trditveno breme - obstoj dejstva - naknadna odobritev pogodbe o delu - poslovodstvo brez pooblastila
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. V pravdi ni bila postavljena trditev, da je toženka odobrila pravni posel (nasprotno: tožnik je vseskozi trdil, da je L. imel veljavno pooblastilo, ta trditev pa naknadno odobritev logično izključuje) in zato tudi sodišče pravilno tega dejstva ni ugotavljalo.
neupravičena pridobitev - verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba solastne stvari – solastninska pravica na nepremičnini – višina prikrajšanja - nadomestitev koristi – prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Ne gre za kršitev načela uporabe sorazmernega dela solastne nepremičnine, če solastnik s prostovoljno odsotnostjo privoli v neuporabo in s tem v prikrajšanje.
ZUS člen 23, 23/3.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/4.ZPP člen 154, 154/1, 155.
stroški upravnega spora - stranka z interesom - načelo uspeha
Ker se je postopek v upravnem sporu začel z vložitvijo tožbe 28.6.2006, torej pred začetkom veljave ZUS-1, je glede na določbo 104. člena ZUS-1 in glede na to, da v tej zadevi ne gre za primere iz 105. do 107. člena tega zakona, moralo prvostopenjsko sodišče za odločanje o stroških stranke z interesom odločati po določbah ZUS. Ob uporabi določb ZUS o stroških upravnega spora pa je potrebno upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04 z dne 6.4.2006.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 70, 70/3.ZUP člen 3, 3/2, 274, 275, 275/1.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje – dolžnost predložitve ekspertnega mnenja
Za določitev strank in stranskega udeleženca se v obravnavanem primeru uporablja ZGO-1 kot specialni predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - razlogi ta revizijo - ura škodnega dogodka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je, da v sodbah sodišč prve in druge stopnje ni natančne opredelitve o uri škodnega dogodka, vendar to ni odločilno dejstvo v pomenu določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP spričo v postopku z revizijo neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), da je v noči s 30.8. na 31.8.1986 tožnika zvlekel iz lokala po predhodnem prepiru z njim prav toženec.