Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.
Ker je v zadevi sodilo okrožno sodišče, ni podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 354. čl. ZPP, četudi bi šlo za gospodarski spor, saj je za sojenje v gospodarskih sporih stvarno pristojno okrožno sodišče.
Zaradi pravde, do katere je prišlo po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se ne more med istimi strankami o istem zahtevku začeti nova pravda ali v drugi pravdi uveljavljati pobotni ugovor. Ker je podana litispendenca, sodišče pobotni ugovor zavrže (3. odst. 194. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 333. in 3. odst.
RTV naročnina ni občasna denarna terjatev temveč je navadna denarna obveza, ki jo je dolžnik dolžan plačevati za opravljeno storitev in se obračunava mesečno. V primeru zamude s plačilom RTV naročnine zato naročnika zadene civilna sankcija iz ZPP čl. ZOR, to je plačilo zamudnih obresti za čas zamude.
Ker se toženec ni udeležil preiskave po DNA analizi genetskih parov pravdnih strank in tudi ni založil predujma za to preiskavo, je ga pa v celoti založila tožnica in se tudi sicer po vabilu za to preiskavo ni udeleževal nadaljnjih narokov za glavno obravnavo vse do zaključka le-te, kljub izkazanim vabilom, v pritožbenem postopku ne more več uspešno uveljavljati zahteve za opravo te preiskave.
odmera pravdnih stroškov - zmotna uporaba materialnega prava
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pri odmeri pravdnih stroškov tožeče stranke upoštevalo tudi tiste njene stroške, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, je materialno pravo nepravilno uporabilo.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - podstanovalsko razmerje
Za pridobitev pravice do odkupa stanovanja na podlagi 149. čl. SZ sta morala biti ob uveljavitvi zakona izpolnjena oba predpisana pogoja : 1) da je bila sklenjena podstanovalska pogodba za celotno stanovanje, zaradi česar je imetniku stanovanjske pravice ta pravica prenehala po 1. odst. 58. čl. ZSR in 2) da je podstanovalec celotno stanovanje uporabljal več kot dve leti.
ZD člen 142, 142/1, 142/3, 142, 142/1, 142/3. ZIZ člen 24, 24/2, 24, 24/2.
prehod terjatve ali obveznosti - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe zoper zapustnika, se izvršba vodi zoper dediča, če je predlogu priložen pravnomočen sklep o dedovanju.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/3, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - prehod terjatve
Če je v verodostojni listini kot upnik naveden sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republika Slovenija ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo.
ZIZ člen 273, 273/1-3, 273/2, 273, 273/1-3, 273/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - višina denarne kazni
Višine denarne kazni zaradi uresničitve prepovedi spreminjanja stvari, na katere meri terjatev, upniku ni treba navesti v predlogu za izdajo začasne odredbe, ampak jo določi sodišče.
lastninska pravica - vrnitev individualno določene stvari - lastninska (vindikacijska) tožba
Tožeča stranka je zahtevala varstvo lastninske pravice z lastninsko (vindikacijsko) tožbo. Zahtevala je namreč vrnitev individualno določene stvari oziroma gasilske črpalke od tožene stranke, za katero je zatrjevala, da jo ima v posesti brez pravnega naslova s prenosom neposredne posesti nanjo. Zaradi navedenega je morala tožeča stranka najprej dokazati, da je gasilska črpalka njena izključna last, nato pa dejstvo, da jo ima v posesti toženka.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Zgolj trditve dolžnika, da je oproščen plačevanja računov iz naslova komunalnih storitev, s čimer smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1.odstavka 55.člena ZIZ, ne da bi za to predložil odločbo upnika, ali vsaj navajal, kdaj je bila ta izdana, da bi sodišče lahko presodilo, ali bi bil to dejstvo dolžnik lahko še uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, tako da bi lahko zanj izdalo ugodnejšo odločbo.
Ker izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi vse doslej še ni bil razveljavljen, tudi ne gre za razlog, ki bi preprečeval izvršbo po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Prav tako pa tudi ni podan ugovorni razlog po 11. točki 1.odstavka 55. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za judikatno terjatev, le ta pa zastara šele po preteku 10 let, od kar je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ta rok pa še ni pretekel.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
obrestna mera za obveznosti v tuji valuti - zakonska analogija
Obrestnih mer za obveznosti v tuji valuti ne določa noben predpis in je glede tega v našem redu pravna praznina, ki jo je treba izpolniti z zakonsko analogijo.
pravica do odškodnine - višina zneska - odločanje po prostem preudarku
Sodišče lahko odloči o višini zneska po prostem preudarku le, če višine zneska ni mogoče ugotoviti, ali pa le z nesorazmernimi težavami. Ne more pa odločanje po prostem preudarku nadomestiti dokazna ocena.