Posredovanje dela delavcev in s tem model takšnega poslovanja je bilo nezakonito, saj se tožnikov delodajalec ne bi smel ukvarjati s posredovanjem, toženka pa ga ne sprejemati oziroma ga celo organizirati s pogojevanjem, da se delodajalec ne sme ukvarjati s posredovanjem dela delavcev drugemu uporabniku.
Specifičen poslovni model toženke, pri katerem je poleg drugih družb, ki niso izpolnjevale pogojev za opravljanje zakonitega agencijskega dela, aktivno sodeloval tudi tožnikov delodajalec, ne kaže le na navideznost podjemnih pogodb, temveč na očitno nezakonitost in zlorabo poslovanja toženke in tožnikovega delodajalca na škodo tožnika.
Odgovornost toženke je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja - za plačilo razlike v plači z vsemi davki in prispevki. To prikrajšanje je treba obravnavati v okviru reparacijskih zahtevkov iz delovnega razmerja.
Pri odločanju o reviziji je revizijsko sodišče upoštevalo, da so revidenti enotni sosporniki. Zato se tudi na tožnike, ki niso vložili revizije, razteza učinek takšne odločitve (196. člen ZPP).