določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - stroški prihoda priče na sodišče - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca - ugoditev predlogu
V predlogu navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Mariboru, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščencev na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Posredovanje dela delavcev in s tem model takšnega poslovanja je bilo nezakonito, saj se tožnikov delodajalec ne bi smel ukvarjati s posredovanjem, toženka pa ga ne sprejemati oziroma ga celo organizirati s pogojevanjem, da se delodajalec ne sme ukvarjati s posredovanjem dela delavcev drugemu uporabniku.
Specifičen poslovni model toženke, pri katerem je poleg drugih družb, ki niso izpolnjevale pogojev za opravljanje zakonitega agencijskega dela, aktivno sodeloval tudi tožnikov delodajalec, ne kaže le na navideznost podjemnih pogodb, temveč na očitno nezakonitost in zlorabo poslovanja toženke in tožnikovega delodajalca na škodo tožnika.
Odgovornost toženke je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja - za plačilo razlike v plači z vsemi davki in prispevki. To prikrajšanje je treba obravnavati v okviru reparacijskih zahtevkov iz delovnega razmerja.
Pri odločanju o reviziji je revizijsko sodišče upoštevalo, da so revidenti enotni sosporniki. Zato se tudi na tožnike, ki niso vložili revizije, razteza učinek takšne odločitve (196. člen ZPP).
dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji o utemeljenosti poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
finančne težave delodajalca - plačilo plače - enostransko znižanje plače - zaveza za plačilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - načelo vestnosti in poštenja
Delavci bi res lahko uveljavljali terjatve iz naslova razlike plač že naslednji dan po datumu vsakokratnega (mesečnega) izplačila znižanih plač, saj so takrat dospele (134. člen ZDR-1), in jih nato uveljavljali v zastaralnem roku 5 let (v skladu z 202. členom ZDR-1). Vendar pa pravica terjati njihovo izpolnitev izhaja tudi iz zaveze toženk iz sklepa z dne 18. 10. 2010 o plačilu z odloženim oziroma kasnejšim rokom izpolnitve (ob prenehanju negativnih poslovni učinkov). Ta zaveza ni nična (kljub prejšnjemu nezakonitemu znižanju plač) in je ni mogoče šteti v škodo delavcev, temveč predstavlja podlago za izpolnitev obveznosti z določenim oziroma določljivim časom dospelosti (po prenehanju slabih poslovnih rezultatov).
To pomeni, da je ob jasni zavezi v sklepu z dne 18. 10. 2010, kdaj bosta toženki delavcem povrnili razliko plače (odloženo plačilo obveznosti v pogodbenem razmerju), zastaranje začelo teči šele po tem, ko sta toženki izšli iz poslovnih težav. To je bilo naslednji dan po izplačilu nezmanjšanih plač (dan po 18. 7. 2015).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00067715
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 17, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 142, 142/1, 226.
zavržena tožba - ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - sklep procesne narave - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je tretji osebi priznan položaj stranskega udeleženca v tujem postopku, je le sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega sodnega varstva po 2. ali 5. členu ZUS-1.
V primeru, ko procesne predpostavke za redni upravni spor niso podane, to ne pomeni, da bi se lahko vodil subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev pritožbe
pritožnik z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tudi, če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - dostop do informacij javnega značaja - razkritje podatkov - upravni postopek - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko organ, pred katerim se ne vodi upravni postopek, zaradi katerega je bil pridobljen ali sestavljen podatek, opravi v smislu izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojo, ali bo razkritje tega podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka, ki ga vodi drug organ?
zavrženje tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - sestava senata
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila stranka ali stranski udeleženec,je izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ekonomski razlog za vložitev prošnje
Vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito je mogoče doseči le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 280, 280/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 77.
zavrženje tožbe - aktivna legitimacija - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - uveljavljanje ničnosti - vpliv na pravni položaj tožnika - ugoditev pritožbi
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi. Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti zato nimajo le osebe s formalnim statusom stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe, pač pa vse osebe, na pravice ali pravne koristi katerih vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00067724
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/3. ZUS-1 člen 32.
predaja odgovorni državi - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravni interes - odprava odločbe - vrnitev tujca
Izvršitev predaje prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici sama po sebi ne vpliva na vodenje (in dokončanje) upravnega spora in tudi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že Uredba Dublin III, zato tožnik z navedbami, da mora ostati v Sloveniji, ker mu bo drugače odrečen pravni interes za določanje o tožbi, težko popravljive škode (32. člen ZUS-1) ni izkazal.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve
Pravilno je stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - pomanjkljive navedbe - zavrnitev pritožbe - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite je bila pravilno zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je soidšče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožnik Maroko zapustil iz ekonomskih razlogov. Pritožba pa le s ponavljanjem vsebine pritožnikove izpovedi na glavni obravnavi ne more uspeti.
ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 63/2-2, 71. ZMZ-1 člen 52, 52/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - glavna obravnava - odločanje na seji senata - nesporno dejansko stanje - pravna vprašanja - zavrnitev pritožbe
Določbe Procesene direktive in z njo povezano prakso Sodišča EU je treba razumeti kot minimalne procesne standarde in ne kot oviro za določitev višjih standardov v okviru nacionalne procesne avtonomije.
Ne glede na razlog pospešitve postopka sodišče ne sme opustiti procesnih dejanj (tako tudi ne zaslišanja prosilca), ki so potrebna, da se prosilcu zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Tudi v sodnem postopku presoje zakonitosti zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljenih sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), le izjemoma, če gre za primere iz 59. člena ZUS-1, lahko odloči brez nje, kar pa mora v sodbi tudi utemeljiti.
Upravno sodišče lahko sklicevanje na razloge upravnega akta uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti - pomanjkljive navedbe - varna izvorna država - subjektivna ogroženost - ponavljanje tožbenih navedb
Glede na to da je toženka pritožnika, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, tako ob vložitvi prošnje kot med osebnim razgovorom večkrat izrecno vprašala, zakaj se ne želi vrniti v izvorno državo, pritožnik pa je kot razlog vsakič navedel zgolj slab zaslužek, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bi bilo v konkretnem postavljanje kakršnokoli dodatnih vprašanj odveč in da je toženka svojo sodelovalno dolžnost izpolnila v skladu s členom 4(1) Kvalifikacijske direktive II, pri čemer je po uradni dolžnosti pazila tudi, da nevednost in neukost prosilca ne bi vplivali na zagotovitev pravic, ki mu gredo po zakonu. Tudi iz odločb Ustavnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnik, izhaja stališče, da je obseg ugotavljanja dejstev in informacij v prvi vrsti odvisen od navedb in izjav prosilca glede njegove subjektivne ogroženosti.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - uspeh s tožbo - pravni interes - zahteva za odločitev v sporu polne jurisdikcije
Predlagatelja sta Vrhovnemu sodišču predlagala dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno njuni tožbi na način, da je bilo zanju sporno gradbeno dovoljenje odpravljeno in zadeva vrnjena toženki v ponovni postopek. Ker torej ni več odločbe, za katero sta predlagatelja zatrjevala, da posega v njune pravice, si z revizijo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja, ki ga utemeljujeta z lastništvom nepremičnine, na katero naj bi negativno vplivala gradnja daljnovoda.
Na to ne vpliva, da Upravno sodišče ni sledilo njuni zahtevi, naj odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da investitorju zavrne zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predlagatelja sta namreč v dosedanjem upravnem postopku, ki se je vodil na zahtevo tretjega, sodelovala izključno z namenom varstva svojih pravic, v katere bi lahko bilo poseženo z izdajo gradbenega dovoljenja. Ker tega ni več, tudi njun pravni položaj ostaja nespremenjen. Zanju je posledica odločitve Upravnega sodišča, da toženki prepusti ponovno odločanje o investitorjevi zahtevi, samo dejanska in se kaže v časovno odloženem pravnomočnem koncu odločanja o investitorjevi zahtevi.