obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovorjena oblika – forma ad valorem – forma ad probationem – veljavnost pogodbe – ničnost – predpogodba – nesklenitev glavne pogodbe
Odločitev za strožjo obličnost je v domeni strank, zanjo pa se lahko odločita zaradi lažjega dokazovanja njene vsebine (ad probationem) ali kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). Kadar je strožja obličnost dogovorjena kot pogoj za veljavnost pogodbe, kršitev predpisov o obličnosti sklepanja tega posla vodi v neveljavnosti take pogodbe, v primeru dogovora ad probationem pa pogodba ni neveljavna, če je veljavna že v manj strogi obliki.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – kupec premoženja
Stranke glavnega postopka so le upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika, in stečajni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. V stečajnem postopku nad pravno osebo so stranke postopka le upniki. Oseba, ki morda želi kupiti določeno premoženje, pa ni stranka stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/4-3, 371, 371/9, 371/9-1, 371/9-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 7, 7/2.
nagrada upravitelja – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – razdelitev posebne razdelitvene mase – predmet razdelitve – stroški v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase – nadomestilo za unovčenje in razdelitev – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov – prispevki – davek na dodano vrednost
Predmet razdelitve je le tista stečajna masa, ki je zmanjšana za vse stroške, torej tudi za nadomestilo upravitelja.
Nadomestilo upravitelja je treba upoštevati med stroški stečajnega postopka v zvezi z unovčenjem te stečajne mase in je predmet razdelitve le tisti znesek, ki ga prejme ločitveni upnik.
sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v odsotnosti obdolženca - vodstvo glavne obravnave
Sodišče ni sprejelo formalnega sklepa, da se glavna obravnava, na kateri niso bili izvajani bremenilni dokazi in ni bil spremenjen obtožni predlog, nadaljuje v odsotnosti obdolženca. To predstavlja bistveno kršitev določb ZKP, ker je sodišče kršilo peti odstavek 299. člena ZKP, ki pa na pravilnost in zakonitost odločbe ni vplivala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
V primeru, ko oškodovanec v pravdnem postopku zahteva od storilca kaznivega dejanja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala v posledici storitve kaznivega dejanja, je namreč sodišče prve stopnje, ki odloča o odškodnini, po 14. členu ZPP, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka, saj njegovo besedno nasprotovanje toženčevemu parkiranju na zemljišču, ki ga ima v najemu tožnik, nikakor ne opraviči grobega ravnanja toženca, ki je preseglo mejo normalne komunikacije med ljudmi.
Pogodba, ki je podlaga vpisu, je bila sklenjena v letu 2001, zato je potrebno uporabiti prehodno določbo četrtega odstavka 246. člena ZZK-1. Po tej določbi je treba zemljiškoknjižnemu dovolilu, overjenem pred uveljavitvijo tega zakona, priložiti listine, ki morajo biti po 34. in 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, torej potrdilo Upravne enote o odobritvi pravnega posla, oziroma o tem, da odobritev ni potrebna.
predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi zemljišča
Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstoji predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice.
Pri uporabi negatorne tožbe sicer veljajo nekoliko omiljena pravila glede konkretizacije tožbenih zahtevkov, vendar le v obsegu, da se tistemu, ki je dolžan vznemirjanje odpraviti lahko prepusti, na kakšen način bo vznemirjanje odpravil. Še zmeraj pa je bistveno, da se tožbeni zahtevek konkretizira tako, da se opredeli vzrok vznemirjanja.
Sodišče je tožencema dovolilo, da sodno takso plačata obročno, in je zavrnilo njun predlog, da se ju oprosti plačila sodne takse, zaradi česar o oprostitvi plačila sodne takse ni mogoče ponovno odločati ob izteku roka za odloženo oziroma obročno plačilo, razen če ni novih, spremenjenih okoliščin.
gradnja na tujem svetu – negatorna tožba – gradnja čez mejo nepremičnine – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – sporna meja – postopek za določitev meje – postopek za ugotovitev lastninske pravice – prekinitev postopka
Ker Stvarnopravni zakonik ureja gradnjo na tujem svetu drugače kot Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih in predvideva celostno razreševanje sporov med mejaši v nepravdnem postopku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v zvezi z negatorno tožbo prekinilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080043
ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/2. ZN člen 47, 48. SPZ člen 60, 60/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 19.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – ničnost pravnega posla – pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti
Na ničnost pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ves čas postopka, a samo v okviru ustreznih (to je pravočasnih in konkretnih) trditev strank, ki takšen (praven) zaključek omogočajo.
Glede na to, da je tožeča stranka predlagala dokazna sredstva (dokaze), ne da bi postavila konkretne trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi (torej: na kakšen način / po kateri metodologiji je izračunala število ur, ki naj bi jih porabila za odvoz ONS), je sodišče prve stopnje dokazni predlog pravilno zavrnilo. Ni namreč mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi (šele) predlagane priče pojasnile, na kakšen način je bilo izračunano število opravljenih ur, saj bi to morala tožeča stranka pojasniti, ne pa zgolj navajati, da bo to dokazovala s po potrebi predloženimi dokazi oziroma pričami.
Ravnanje tretjega toženca, ki je prvemu tožencu priskočil na pomoč, ko je ugotovil, da slednji tožnika, ki je pričel s protipravnim napadom, ne bo uspel obvladati, ni bilo nedopustno, temveč skladno z etičnim načelom nudenja pomoči drugim in nenazadnje tudi z njegovo službeno dolžnostjo občinskega redarja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tretji toženec prvemu tožencu le pomagal, da sta tožnika polegla in mu dala roke na hrbet, takšno ravnanje pa še ni protipravno. Gre namreč za pasivno obrambno ravnanje, ki je bilo nujno potrebno za odvrnitev istočasnega protipravnega napada na prvega toženca in je bilo temu napadu sorazmerno.
Nasprotni udeleženec ne more uspeti z zahtevo, da se stvarna služnost izvaja zgolj ob njegovi navzočnosti (oziroma pod nadzorom). Sodišče prve stopnje je služnost določilo zgolj za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter jo s tem ustrezno omejilo, da je izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca kar najmanj moteno.
Razdelitev solastne nepremičnine v etažno lastnino predstavlja razdružitev premoženja v korist vseh udeležencev postopka, saj namesto solastninskih deležev pridobijo izključno lastnino na posameznih delih stavb. V takšnem postopku nedvomno skupne potrebne stroške predstavljajo stroški izvedenca, ki odloča o možnosti fizične razdružitve nepremičnine, če se stranki o tem ne uspeta dogovoriti (vključno z ustanovitvijo služnosti), in nadaljnji stroški izvedenca za sestavo elaborata, ki omogoča vpis v register stavb.
Soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja.
Negativno soglasje je za sodišče zavezujoče, kar pomeni, da odločitev sodišča ne more biti drugačna.
Upniku negativnega soglasja ni potrebno obrazložiti, sodišče pa ni smelo presojati, ali so njegovi razlogi, iz katerih nasprotuje prodaji, utemeljeni ali ne.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – pogoji – nelikvidnost terjatve – sporna terjatev – odgovornost za obstoj terjatve – trditveno breme
Za uspešen pobot mora biti terjatev (med drugim) iztožljiva in likvidna (nesporna, določna), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, saj je dolžnik terjatvam nasprotoval. Pobot nelikvidne terjatve je sicer mogoč, vendar v takem primeru upnik prevzame breme posledic neobstoja obveznosti.
Če cesionar uveljavlja izpolnitev prenesene terjatve, zadosti trditvenemu bremenu z zatrjevanjem, da jo je s cesijo pridobil od cedenta. Tako zatrjevanje implicitno vsebuje tudi trditev, da je prenesena terjatev obstajala v času, ko je bila tožba vložena. Če toženec ugovarja obstoju prenesene terjatve, mora tožnik dokazati njen obstoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083874
ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 54, 54/3, 131, 131/1.
predpostavke odškodninske odgovornosti – škoda – protipravnost – neodpravljiva nesklepčnost nasprotne tožbe – pogodba o projektiranju – zahtevek za znižanje plačila – zmotna uporaba pravil o trditvenem in dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva dokazna ocena – kršitev metodološkega napotka iz člena 8 ZPP – kršitev pravice do izjave – oblika aneksa – forma ad probationem
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Le na ta način lahko stranka, tudi če njenemu zahtevku ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih je obravnavalo, in ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni preprosto prezrlo.
Trditveno in dokazno breme pri ugovoru na znižanje plačila je na naročniku.
Sodišče mora tudi o zavrnitvi pobotnega ugovora odločiti v izreku sodbe.
Stroški fotokopiranja listin za pravdo so materialni stroški, povezani s pravdnim postopkom (prvi odstavek 151. člena ZPP), in ne stroški, za katere bi bila tožnica mesečno poplačana v okviru svojih upravniških storitev.
stvarna pristojnost - spor med pravnima osebama - tožba na nedopustnost izvršbe na premičnini - zatrjevanje lastninske pravice na predmetu izvršbe - subjektivni in objektivni kriterij za presojo stvarne pristojnosti - izločitvena tožba, ki je namenjena varstvu lastninske pravice - spor o stvarni pravici
Vprašanje, ali gre v konkretnem primeru, v katerem teče postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premični stvari, za spor o stvarni pravici ali ne.
Gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici, za katerega pa je izključena pristojnost po pravilih postopka v gospodarskih sporih oziroma se v takem primeru pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo.
Glede na vrednost spornega predmeta je stvarno pristojno okrajno sodišče.
ZNP člen 31, 31/1, 36, 37. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52. ZPP člen 153, 153/3, 270, 270/1, 270/1-14.
stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – založitev predujma – pripombe na izvedensko mnenje – sklep procesnega vodstva – pravica do pritožbe
V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.