ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/4-3, 371, 371/9, 371/9-1, 371/9-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 7, 7/2.
nagrada upravitelja – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – razdelitev posebne razdelitvene mase – predmet razdelitve – stroški v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase – nadomestilo za unovčenje in razdelitev – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov – prispevki – davek na dodano vrednost
Predmet razdelitve je le tista stečajna masa, ki je zmanjšana za vse stroške, torej tudi za nadomestilo upravitelja.
Nadomestilo upravitelja je treba upoštevati med stroški stečajnega postopka v zvezi z unovčenjem te stečajne mase in je predmet razdelitve le tisti znesek, ki ga prejme ločitveni upnik.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
V primeru, ko oškodovanec v pravdnem postopku zahteva od storilca kaznivega dejanja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala v posledici storitve kaznivega dejanja, je namreč sodišče prve stopnje, ki odloča o odškodnini, po 14. členu ZPP, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka, saj njegovo besedno nasprotovanje toženčevemu parkiranju na zemljišču, ki ga ima v najemu tožnik, nikakor ne opraviči grobega ravnanja toženca, ki je preseglo mejo normalne komunikacije med ljudmi.
Pogodba, ki je podlaga vpisu, je bila sklenjena v letu 2001, zato je potrebno uporabiti prehodno določbo četrtega odstavka 246. člena ZZK-1. Po tej določbi je treba zemljiškoknjižnemu dovolilu, overjenem pred uveljavitvijo tega zakona, priložiti listine, ki morajo biti po 34. in 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, torej potrdilo Upravne enote o odobritvi pravnega posla, oziroma o tem, da odobritev ni potrebna.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – kupec premoženja
Stranke glavnega postopka so le upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika, in stečajni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. V stečajnem postopku nad pravno osebo so stranke postopka le upniki. Oseba, ki morda želi kupiti določeno premoženje, pa ni stranka stečajnega postopka.
neupravičena pridobitev – vlaganja v solastno nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – obogatitveni zahtevek – zapadlost obogatitvenega zahtevka – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – ugovor zastaranja – pravočasnost ugovora zastaranja
Obogatitveni zahtevek tožnika, ki sta vlagala v solasten objekt, do toženca, kot drugega solastnika, še ni zapadel, saj imata nepremičnino, v katero sta investirala, še vedno v posesti.
Ravnanje tretjega toženca, ki je prvemu tožencu priskočil na pomoč, ko je ugotovil, da slednji tožnika, ki je pričel s protipravnim napadom, ne bo uspel obvladati, ni bilo nedopustno, temveč skladno z etičnim načelom nudenja pomoči drugim in nenazadnje tudi z njegovo službeno dolžnostjo občinskega redarja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tretji toženec prvemu tožencu le pomagal, da sta tožnika polegla in mu dala roke na hrbet, takšno ravnanje pa še ni protipravno. Gre namreč za pasivno obrambno ravnanje, ki je bilo nujno potrebno za odvrnitev istočasnega protipravnega napada na prvega toženca in je bilo temu napadu sorazmerno.
podatki o premoženjskem stanju – izjava o odškodninski in kazenski odgovornosti
Ne zadošča torej, da stranka predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, podati mora tudi izjavo, da za pravilnost in popolnost podatkov odškodninsko in kazensko odgovarja.
Sodišče je tožencema dovolilo, da sodno takso plačata obročno, in je zavrnilo njun predlog, da se ju oprosti plačila sodne takse, zaradi česar o oprostitvi plačila sodne takse ni mogoče ponovno odločati ob izteku roka za odloženo oziroma obročno plačilo, razen če ni novih, spremenjenih okoliščin.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
začasni zastopnik – stroški za delo začasnega zastopnika – pravica do plačila stroškov ne glede na uspeh – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni bilo odločeno že s sklepom o stroških ugovornega postopka. Ker je sodišče v izreku zavrnilo predlog za povrnitev stroškov začasnega zastopnika, v obrazložitvi pa je podalo razloge, zakaj je predlog zavrglo, je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa.
obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovorjena oblika – forma ad valorem – forma ad probationem – veljavnost pogodbe – ničnost – predpogodba – nesklenitev glavne pogodbe
Odločitev za strožjo obličnost je v domeni strank, zanjo pa se lahko odločita zaradi lažjega dokazovanja njene vsebine (ad probationem) ali kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). Kadar je strožja obličnost dogovorjena kot pogoj za veljavnost pogodbe, kršitev predpisov o obličnosti sklepanja tega posla vodi v neveljavnosti take pogodbe, v primeru dogovora ad probationem pa pogodba ni neveljavna, če je veljavna že v manj strogi obliki.
Glede na to, da je tožeča stranka predlagala dokazna sredstva (dokaze), ne da bi postavila konkretne trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi (torej: na kakšen način / po kateri metodologiji je izračunala število ur, ki naj bi jih porabila za odvoz ONS), je sodišče prve stopnje dokazni predlog pravilno zavrnilo. Ni namreč mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi (šele) predlagane priče pojasnile, na kakšen način je bilo izračunano število opravljenih ur, saj bi to morala tožeča stranka pojasniti, ne pa zgolj navajati, da bo to dokazovala s po potrebi predloženimi dokazi oziroma pričami.
Nasprotni udeleženec ne more uspeti z zahtevo, da se stvarna služnost izvaja zgolj ob njegovi navzočnosti (oziroma pod nadzorom). Sodišče prve stopnje je služnost določilo zgolj za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter jo s tem ustrezno omejilo, da je izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca kar najmanj moteno.
Razdelitev solastne nepremičnine v etažno lastnino predstavlja razdružitev premoženja v korist vseh udeležencev postopka, saj namesto solastninskih deležev pridobijo izključno lastnino na posameznih delih stavb. V takšnem postopku nedvomno skupne potrebne stroške predstavljajo stroški izvedenca, ki odloča o možnosti fizične razdružitve nepremičnine, če se stranki o tem ne uspeta dogovoriti (vključno z ustanovitvijo služnosti), in nadaljnji stroški izvedenca za sestavo elaborata, ki omogoča vpis v register stavb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080043
ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/2. ZN člen 47, 48. SPZ člen 60, 60/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 19.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – ničnost pravnega posla – pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti
Na ničnost pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ves čas postopka, a samo v okviru ustreznih (to je pravočasnih in konkretnih) trditev strank, ki takšen (praven) zaključek omogočajo.
Pri uporabi negatorne tožbe sicer veljajo nekoliko omiljena pravila glede konkretizacije tožbenih zahtevkov, vendar le v obsegu, da se tistemu, ki je dolžan vznemirjanje odpraviti lahko prepusti, na kakšen način bo vznemirjanje odpravil. Še zmeraj pa je bistveno, da se tožbeni zahtevek konkretizira tako, da se opredeli vzrok vznemirjanja.
gradnja na tujem svetu – negatorna tožba – gradnja čez mejo nepremičnine – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – sporna meja – postopek za določitev meje – postopek za ugotovitev lastninske pravice – prekinitev postopka
Ker Stvarnopravni zakonik ureja gradnjo na tujem svetu drugače kot Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih in predvideva celostno razreševanje sporov med mejaši v nepravdnem postopku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v zvezi z negatorno tožbo prekinilo.
Soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja.
Negativno soglasje je za sodišče zavezujoče, kar pomeni, da odločitev sodišča ne more biti drugačna.
Upniku negativnega soglasja ni potrebno obrazložiti, sodišče pa ni smelo presojati, ali so njegovi razlogi, iz katerih nasprotuje prodaji, utemeljeni ali ne.
napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis - pogoji za popravo pomotnega vpisa - odsotnost soglasja prizadetih udeležencev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Nasprotni udeleženki je in je bilo ves čas znano, da ni imetnica lastninske pravice na spornih nepremičninah in da je le imetnica služnosti uporabe in uživanja, zato je načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more varovati. To načelo ni bilo kršeno niti drugim osebam.
zastaranje terjatve - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatno razmerje - zavarovanje pred odgovornostjo
Pravna podlaga vtoževanega zahtevka je odškodninska odgovornost odvetnika, prvega toženca. Med njim in med tožnikom je nastalo mandatno razmerje.
Taka terjatev zastara v času, ki je določen za zastaranje same obveznosti (drugi odstavek 352. člena OZ). Glede same zapadlosti terjatve iz pogodbenega razmerja pa je treba upoštevati, da ta zapadlost določi tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve oziroma neizpolnitve. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da je v takem primeru pomembno, da je oškodovanec za škodo tudi izvedel (prim. sodbe VS RS opr. št. II Ips 720/2007, 60/2010 in 45/2009).
Po določbi 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Po določbi 40. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je izpeljal načelo ločevanja med obligacijskim, zavezovalnim poslom in pa razpolagalnim poslom, ki pa je pravni posel stvarnega prava, je najprej potreben zavezovalni pravni posel, obligacijska pogodba, s katero se ustvari obveznost obeh strank, v tem primeru, ko gre za kupoprodajno pogodbo, je obveznost toženca v prenosu lastnine in obveznost tožnika v plačilu kupnine. Razpolagalno upravičenje odsvojitelja pa je sestavina razpolagalnega stvarnega posla in predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila, povzroči pridobitev stvarne pravice z vpisom le-te v korist pridobitelja v zemljiški knjigi. Če odtujitelj, prodajalec ni zemljiškoknjižni lastnik, razpolaganje pač ne bo učinkovito.
Pritrditi je stališču prvostopenjskega sodišča, da je načeloma toženec, ki sklene zavezovalni posel, dolžan, saj se je zavezal prodati nepremičnino, izstaviti tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.
ZNP člen 31, 31/1, 36, 37. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52. ZPP člen 153, 153/3, 270, 270/1, 270/1-14.
stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – založitev predujma – pripombe na izvedensko mnenje – sklep procesnega vodstva – pravica do pritožbe
V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.