odškodninska odgovornost članov poslovodstva - tožba v korist stečajne mase - končanje stečajnega postopka - ovira za končanje stečajnega postopka
V skladu s petim odstavkom 44. člena ZFPPIPP je potrebno odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP uveljavljati v korist stečajnega dolžnika. To samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka omogočeno samo dokler stečajni postopek še ni končan. V kolikor pa je kdo od upravičencev iz 2. točke petega odstavka 44. člena ZFPPIPP tovrsten odškodninski zahtevek zoper odgovorne osebe uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, pa to hkrati pomeni oviro, ki preprečuje končanje stečajnega postopka dokler o tovrstnem zahtevku ni odločeno. V primeru končanja stečajnega postopka, ki ima za posledico prenehanje stečajnega dolžnika, bi bila tožba z zahtevkom, kot ga je uveljavljal pritožnik v tožbi, nesklepčna.
delitev nepremičnine – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – izplačilo razlike v vrednosti
Okoliščina, da nobeden od solastnikov ni zmožen izplačati drugega solastnika, ni razlog za civilno delitev, saj bi moralo sodišče pred tem ugotoviti, kolikšna bi bila razlika v vrednosti v primeru fizične razdelitve med vrednostima deležev, ki bi pripadala vsaki izmed strank, in preveriti trditve nasprotnega udeleženca o premoženjskem stanju predlagatelja.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080735
OZ člen 169. ZPP člen 319, 319/2.
stroški stečajnega postopka - dajatveni zahtevek - škoda zaradi odtujitve stvari - zavrženje tožbe
Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.
ZFPPIPP člen 88, 322. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje upniškega odbora – soglasje za sklenitev sodne poravnave
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje upniškega odbora k nameravani sklenitvi sodne poravnave, čeprav gre za procesno predpostavko. Prav tako ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo.
zavrženje predloga za taksno olajšavo – ponoven predlog – res iudicata – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – najdaljši možen odlog
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-a, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b.
znamka - tožba za izbris znamke iz registra - relativni razlogi za zavrnitev znamke - primerjava znakov in kategorij registriranih znamk - zahtevek na prepoved uporabe znaka - abstraktni dejanski stan zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - že uporabljeni znak
Pri tožbenemu zahtevku za izbris znamke gre za „golo“ primerjavo znakov in kategorij registriranih znamk po ustrezni klasifikaciji v registru. Zato pri odločanju o tem tožbenem zahtevku sploh ni odločilno, kakšni (če sploh kateri) izdelki ali storitve se prodajajo pod to blagovno znamko.
Abstraktni dejanski stan, ki ga pokriva zahtevek na prepoved uporabe znaka, se razlikuje od tistega pri zahtevku na izbris znamke iz registra. To izhaja že iz jezikovne razlage določbe 119. člena ZIL-1. Z zahtevkom na prepoved uporabe znaka je mogoče prepovedati zgolj že uporabljani znak. Kadar pa do uporabe znaka sploh še ni prišlo, bi se z ugoditvijo zahtevku na prepoved uporabe znaka toženi stranki („nekdanji imetnici pravkar izbrisane znamke“) prepovedovala povsem abstraktna in hipotetična možnost uporabe znaka. Odločanje sodišča v takšnem primeru bi predstavljalo odločanje o tožbenem zahtevku, ki pravzaprav sploh ni podprt s konkretnim dejanskim stanom. Čemu takemu pa sodno varstvo ni namenjeno.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084222
ZZZDR člen 113. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 286.
zalaganje sredstev za preživljanje otrok – zavrnitev dokaznega predloga – prekluzija – pobotni ugovor – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – verzijski zahtevek
Tožnica je dokazala, da je namesto toženca zalagala sredstva za preživljanje (skupnih) otrok. V ta namen si je od mame sposodila denar, ki ji ga je tudi vrnila.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069182
ZIZ člen 40, 44a, 52, 52/1, 84a. ZPP člen 274, 274/1. OZ člen 271, 271/1, 280, 280/1.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – zahteva za odpravo nepravilnosti – pravni interes – prenehanje terjatve – izpolnitev obveznosti – izročitev gotovine izvršitelju
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo nepravilnosti, pač pa je pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
Šteti je, da je izpolnitev obveznosti opravljena v trenutku, ko dolžnik gotovino izroči izvršitelju.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.
ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – nekonkretizirane trditve – pravočasnost predloga za taksno oprostitev – zmotno razumljen plačilni nalog
Iz navodil jasno izhaja, da mora stranka, če želi, da sodišče njeno pritožbo obravnava, sodno takso plačati v celoti, zaradi česar toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje posebej opozoriti, da se delno plačilo sodne takse šteje kot neplačilo sodne takse.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok – zapisnik o glavni obravnavi
Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.
Zavarovanje nepremičnin je prostovoljno zavarovanje. Ker zavarovalna polica in pogoji določajo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu zavarovalnino za uničeno stvar po nabavnih cenah le v primeru, če je vrednost zavarovane stvari vsaj 50% novo nabavne vrednosti, je zavarovalnica zmotno izplačala zavarovanki vrednost novih vrat. Izvedenec je ugotovil, da so vrata bila vredna 14,1% nove nabavne vrednosti. Ker je zavarovalnica izplačala previsok znesek zavarovalnine, ne more od povzročiteljice škode na podlagi subrogacije po 963. členu OZ izterjati več, kot bi bila utemeljena zavarovalnina.
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
Že iz same obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje (navkljub sicer sprejetemu mnenju izvedenca, da ne gre za črno gradnjo) dopuščalo možnost, da zadevna vlaganja v predmetno zgradbo predstavljajo črno gradnjo, torej se je že sodišču prve stopnje porajal dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Zato je pritožničin očitek, ki smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP, utemeljen.
Dejstvo črne gradnje lahko vpliva na vrednost nepremičnine in posledično tudi na višino obogatitve.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060253
ZZ člen 49, 49/2. ZFPPIPP člen 427, 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 156, 156/1, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – zavod – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – osebno odgovoren družbenik – spregled pravne osebnosti – materialno procesno vodstvo – napačna porazdelitev dokaznega bremena – stroški postopka – separatni stroški – krivdno povzročeni stroški – neopravičen izostanek z naroka – nagrada za narok
7. poglavje ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije) velja za vse subjekte vpisa v sodni register, torej tudi določba 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po kateri izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane družbe, da zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa bi bilo na tej podlagi mogoče graditi odgovornost ustanovitelja zavoda (še)le v primeru, če je ne bi bilo mogoče utemeljiti na podlagi 49. člena ZZ, saj je v nasprotnem primeru ustanovitelj osebno odgovoren že na podlagi ZZ in do uporabe prej navedene določbe ZFPPIPP sploh ne more priti.
poenostavljena prisilna poravnava – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Podaljšanje zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP ni mogoče, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Navedene zakonske določbe so kogentne narave in jih mora sodišče upoštevati. Posledica nespoštovanja zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP je glede na jasno določbo 1. točke šestega odstavka tega člena zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo.