Že iz same obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje (navkljub sicer sprejetemu mnenju izvedenca, da ne gre za črno gradnjo) dopuščalo možnost, da zadevna vlaganja v predmetno zgradbo predstavljajo črno gradnjo, torej se je že sodišču prve stopnje porajal dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Zato je pritožničin očitek, ki smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP, utemeljen.
Dejstvo črne gradnje lahko vpliva na vrednost nepremičnine in posledično tudi na višino obogatitve.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
spor o pristojnosti - zbornica - gospodarski subjekt - vrednost spornega predmeta
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke in listin, ki jih je priložila k tej vlogi, vtoževani znesek predstavlja pristojbino za vodenje tožene stranke v seznamu projektivnih in geodetskih podjetij, ki ga vodi tožeča stranka. Glede na navedeno drži prvostopenjsko stališče, da ne gre za nobenega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, prav tako tožeča stranka ni nobeden od subjektov, ki jih našteva določilo 481. člena ZPP.
poenostavljena prisilna poravnava – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Podaljšanje zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP ni mogoče, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Navedene zakonske določbe so kogentne narave in jih mora sodišče upoštevati. Posledica nespoštovanja zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP je glede na jasno določbo 1. točke šestega odstavka tega člena zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – motenje glavne obravnave – denarna kazen
Z obravnavanim sklepom je sodišče kaznovalo odvetnika, ker je na naroku za glavno obravnavo 21. 3. 2014 motil potek zaslišanja priče in tudi po opozorilu sodnice nadaljeval z motenjem ter s tem ni upošteval navodil sodišča, niti opozorila, naj preneha z motenjem poteka zaslišanja. Takšno vedenje odvetnika, ki je bilo očitno neprimerno in je oviralo potek dokaznega postopka ter terjalo ustrezno ukrepanje sodnika, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi dne 21. 3. 2014. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na primeren in spoštljiv način podajanja navedb na zapisnik, s katerimi naj bi želel zgolj varovati interese svoje stranke.
postopek osebnega stečaja – domneva trajnejše nelikvidnosti – zaslišanje dolžnika
Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.
Zavarovanje nepremičnin je prostovoljno zavarovanje. Ker zavarovalna polica in pogoji določajo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu zavarovalnino za uničeno stvar po nabavnih cenah le v primeru, če je vrednost zavarovane stvari vsaj 50% novo nabavne vrednosti, je zavarovalnica zmotno izplačala zavarovanki vrednost novih vrat. Izvedenec je ugotovil, da so vrata bila vredna 14,1% nove nabavne vrednosti. Ker je zavarovalnica izplačala previsok znesek zavarovalnine, ne more od povzročiteljice škode na podlagi subrogacije po 963. členu OZ izterjati več, kot bi bila utemeljena zavarovalnina.
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082264
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 13, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 111/1, 111/1-1, 206, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 198.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja – načelo smotrnosti – uporabnina – skupno premoženje – ugotovitev skupnega premoženja – pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči – pravica do sodnega varstva
Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Za poseg v stvarne služnosti so značilna ravnanja, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirjajo pri njihovem izvrševanju. Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. To pomeni, da je tudi nedopustitev popravljanja oziroma vzdrževanja poti, kar ima za posledico oteževanje izvrševanja vsebine služnostne pravice, lahko poseg v stvarno služnost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.
zaščitena priča – določitev psevdonima priči – zaslišanje priče s pomočjo tehničnih sredstev – razkritje identitete priče – resna nevarnost za življenje ali telo tajnega delavca – konkretna ogroženost tajnega delavca – hudodelska združba
O konkretni ogroženosti tajnega delavca še ni mogoče govoriti, saj tajni delavec še ni bil identificiran s strani obtožencev. Je pa mogoče iz okoliščin in dejstev sklepati na resno nevarnost, ki bi ob razkritju identitete obstajala za življenje ali telo tajnega delavca oziroma njegovih sorodnikov, saj dosedanji dokazi nakazujejo na to, da naj bi šlo za dobro organizirano hudodelsko združbo, ki naj bi imela izdelana pravila in naj bi s posamezni člani od oškodovank spoštovanje teh pravil dosegali tudi s psihičnim in fizičnim nasiljem.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – vrednost spora – spor o najemnem in zakupnem razmerju – gospodarski spor – lokalna skupnost
Če so spori iz najemnih in zakupnih razmerij zaradi izpolnjevanja kateregakoli merila iz 481. člena ZPP gospodarski spori, je za sojenje ne glede na vrednost spora, po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – nekonkretizirane trditve – pravočasnost predloga za taksno oprostitev – zmotno razumljen plačilni nalog
Iz navodil jasno izhaja, da mora stranka, če želi, da sodišče njeno pritožbo obravnava, sodno takso plačati v celoti, zaradi česar toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje posebej opozoriti, da se delno plačilo sodne takse šteje kot neplačilo sodne takse.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.