OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NOTARIAT – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084689
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3, 21, 21/1. ZN člen 4. SPZ člen 142. ZPotK člen 13. ZPP člen 306, 308, 319.
procesne predpostavke – neposredno izvršljiv notarski zapis – nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – pravnomočna sodba – res iudicata
Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023462
ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 86/8.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist – predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – rok za vložitev predloga – sprememba pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom
V primeru spremembe pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom je potrebno določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP razlagati tako, da lahko obsojeni vloži predlog za alternativno izvršitev kazni v roku 15 dni po spremembi pravnomočne sodbe.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok – zapisnik o glavni obravnavi
Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.
Za poseg v stvarne služnosti so značilna ravnanja, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirjajo pri njihovem izvrševanju. Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. To pomeni, da je tudi nedopustitev popravljanja oziroma vzdrževanja poti, kar ima za posledico oteževanje izvrševanja vsebine služnostne pravice, lahko poseg v stvarno služnost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060253
ZZ člen 49, 49/2. ZFPPIPP člen 427, 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 156, 156/1, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – zavod – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – osebno odgovoren družbenik – spregled pravne osebnosti – materialno procesno vodstvo – napačna porazdelitev dokaznega bremena – stroški postopka – separatni stroški – krivdno povzročeni stroški – neopravičen izostanek z naroka – nagrada za narok
7. poglavje ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije) velja za vse subjekte vpisa v sodni register, torej tudi določba 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po kateri izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane družbe, da zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa bi bilo na tej podlagi mogoče graditi odgovornost ustanovitelja zavoda (še)le v primeru, če je ne bi bilo mogoče utemeljiti na podlagi 49. člena ZZ, saj je v nasprotnem primeru ustanovitelj osebno odgovoren že na podlagi ZZ in do uporabe prej navedene določbe ZFPPIPP sploh ne more priti.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082264
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 13, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 111/1, 111/1-1, 206, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 198.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja – načelo smotrnosti – uporabnina – skupno premoženje – ugotovitev skupnega premoženja – pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči – pravica do sodnega varstva
Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085833
URS člen 26. ZIZ člen 279. OZ člen 243, 243/4, 243/5. ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja – začasna odredba – odločanje o začasni odredbi – škoda zaradi začasne odredbe – povrnitev škode dolžniku – dolžnost zmanjševanja škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazloženost zavrnitve
Možnost zahtevati povrnitev škode dolžniku, predpisana v 279. členu ZIZ, ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – nekonkretizirane trditve – pravočasnost predloga za taksno oprostitev – zmotno razumljen plačilni nalog
Iz navodil jasno izhaja, da mora stranka, če želi, da sodišče njeno pritožbo obravnava, sodno takso plačati v celoti, zaradi česar toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje posebej opozoriti, da se delno plačilo sodne takse šteje kot neplačilo sodne takse.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
OZ člen 20, 20/1, 56, 56/1, 91, 190, 190/1, 190/3, 198.
zahtevek na povrnitev neobračunanega DDV na najemnino - nezakonito obračunavanje DDV - neupravičena pridobitev - predpostavke - obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - pogajanja - najemna pogodba - domneva o popolnosti listine - pisna oblika - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - vzročna zveza
V skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ takrat, ko je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker je bila pogodba med strankama v pisni obliki, ta pa v tem postopku zatrjevane cene (tj. 12 EUR/m2 brez DDV) ni vsebovala, je neutemeljeno sklicevanje, da je obstajalo drugačno soglasje volj med pravdnima strankama.
Predpostavke za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve so tako obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja.
V konkretni zadevi sta imeli pravdni stranki sklenjeno najemno pogodbo, zato je pravni temelj za uporabo poslovnih prostorov s strani tožene stranke obstajal.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – vrednost spora – spor o najemnem in zakupnem razmerju – gospodarski spor – lokalna skupnost
Če so spori iz najemnih in zakupnih razmerij zaradi izpolnjevanja kateregakoli merila iz 481. člena ZPP gospodarski spori, je za sojenje ne glede na vrednost spora, po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
zaščitena priča – določitev psevdonima priči – zaslišanje priče s pomočjo tehničnih sredstev – razkritje identitete priče – resna nevarnost za življenje ali telo tajnega delavca – konkretna ogroženost tajnega delavca – hudodelska združba
O konkretni ogroženosti tajnega delavca še ni mogoče govoriti, saj tajni delavec še ni bil identificiran s strani obtožencev. Je pa mogoče iz okoliščin in dejstev sklepati na resno nevarnost, ki bi ob razkritju identitete obstajala za življenje ali telo tajnega delavca oziroma njegovih sorodnikov, saj dosedanji dokazi nakazujejo na to, da naj bi šlo za dobro organizirano hudodelsko združbo, ki naj bi imela izdelana pravila in naj bi s posamezni člani od oškodovank spoštovanje teh pravil dosegali tudi s psihičnim in fizičnim nasiljem.
spor o pristojnosti - zbornica - gospodarski subjekt - vrednost spornega predmeta
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke in listin, ki jih je priložila k tej vlogi, vtoževani znesek predstavlja pristojbino za vodenje tožene stranke v seznamu projektivnih in geodetskih podjetij, ki ga vodi tožeča stranka. Glede na navedeno drži prvostopenjsko stališče, da ne gre za nobenega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, prav tako tožeča stranka ni nobeden od subjektov, ki jih našteva določilo 481. člena ZPP.
Ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva (v tem primeru obstoja ustne pogodbe s tožencem), o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). V tem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo in celostno ocenilo vse (pravočasno predlagane) dokaze, toda obstoja ustne pogodbe s tožencem ni moglo zanesljivo ugotoviti. Ker se torej ni moglo zanesljivo prepričati o resničnosti oziroma neresničnosti trditev strank o tem, je glede na dokazno breme pravilno zaključilo, da obstoj ustne pogodbe s tožencem ni dokazan.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – sklep o dedovanju
Ker gre za sklep procesne narave in ne sklep o dedovanju, pritožbena trditev, da naj bi bil ta pomanjkljiv, ker ne ugotavlja obsega zapuščine, oseb dedičev in njihovih dednih deležev oziroma pravic iz naslova dedovanja (torej tega, kar je v skladu z 214. členom ZD vsebina sklepa o dedovanja), seveda ne drži.