CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085835
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359, 458, 458/5. OZ člen 125, 459.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – stvarne napake – nepravilna raba – jamčevalni zahtevki – odprava napake – garancija – povračilo stroškov popravila – pobotni ugovor – procesni pobot – dokazna ocena
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ker pa se je zoper sodbo pritožila samo tožena stranka, višje sodišče v I. točko izreka izpodbijane sodbe ni posegalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe toženi stranki v škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084190
OZ člen 131. ZPP člen 8.
prometna nesreča – vzrok nesreče – izvedensko mnenje – odškodnina za premoženjsko škodo – zavarovalna pogodba – splošni pogoji – višina odškodnine – alkoholiziranost – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna ocena
Iz izvedenskega mnenja sledi, da je reševanje nevarne prometne situacije v takšnem primeru zahtevno in zahteva kar nekaj vozniške spretnosti in sposobnosti predvidevanja. To je nasproti vozečemu vozniku nedvomno uspelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075330
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 453, 454, 454/2. OZ člen 666, 666/1, 677, 677/1, 677/2. ZPPCP-1 člen 24, 24/1.
prevozna pogodba – tovorni list – plačilo za prevoz in stroški v zvezi s prevozom – kdo plača prevoz – pošiljatelj – naročnik prevoza – prejemnik – protispisnost – odločilno dejstvo – kontradiktornost – zaslišanje stranke – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Glede na drugi odstavek 677. člena OZ je dejstvo, komu je bila pošiljka izročena oziroma kdo je bil njen prejemnik, ob odsotnosti drugačnega dogovora, odločilno z vidika obveznosti plačila prevoza, ki je na strani prejemnika tovora.
Sodišče prve stopnje o kršitvi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na kršenje določil o obratovalnem času lokala (očitek, da naj bi tožnik vstopal in izstopal v lokal, se v njem zadrževal v nočnih urah do jutranjih ur, po obratovalnem času in tudi ob nedeljah, ko je bil lokal uradno zaprt, s čimer naj bi neupravičeno zase uporabljal lokal in storil kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1 ter huje kršil pogodbene obveznosti) ni razlogovalo z vidika, ali so podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1. Prav tako ni dalo teže okoliščini, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zadosti obrazložena. V odpovedi namreč niso navedeni datumi kršitev obratovalnega časa, kar samo po sebi otežuje ugotavljanje, ali so bile kršitve storjene, s tem pa je povezano tudi vprašanje pravočasnosti podane odpovedi. Sodba tudi ne vsebuje razlogov glede očitane kršitve iz odpovedi, ki se nanaša na manjko coca-cole, piva in cigaret, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odmera nagrade sodnim tolmačem – pisna izdelava prevoda listine – število strani prevoda – število znakov prevoda
Podlaga za obračun nagrade tolmaču ni dejansko število strani prevoda, temveč je treba opraviti preračun dejanskega števila znakov na stran opravljenega prevoda na predpisani standard 1.500 znakov.
plačilo plač - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane med delom - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je dokazno breme glede izplačila plač na delodajalcu ter da mora le-ta dokazati, da je bilo plačilo izvedeno oziroma mora dokazati, da je delavec plačo prejel izplačano plačo. Napačen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika. Delodajalec lahko plačo oziroma nadomestilo plače ter ostale prejemke delavcu izplača tudi v gotovini ali na drug način. Zakon ne obvezuje delodajalca, da mora plačo nakazati le na račun delavca pri banki. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku izplačala plače za sporno obdobje, nepravilen. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izvršba na nepremičnine – odredba o prodaji, izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J – preklic dražbe – prehodna določba – dokončanje postopka po prej veljavni ureditvi
Ker je bila v tej zadevi odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J, se postopek dokonča po do tedaj veljavni ureditvi. Navedeno velja ne glede na to, ali je bila dražba po razpisu dejansko opravljena ali ne oziroma preklicana.
izvršba na nepremičnine - sklep o domiku - poplačilo upnika - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo po dražbi
Čeprav od uveljavitve novele ZIZ-J dalje sklep o domiku postane pravnomočen šele takrat, ko postane pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, je po mnenju pritožbenega sodišča kupčev pravni položaj v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-35/98 varovan že od razglasitve sklepa o domiku in je lahko od takrat naprej (torej od same razglasitve na naroku) odvisen le od zakonitosti javne dražbe, pridobitve odobritve pravnega posla pri upravni enoti (kadar gre za prodajo kmetijskih zemljišč) ter od plačila kupnine.
Pri presoji potrebe po varovanju kupčeve pričakovalne pravice pa je pomembno tudi, kdaj je prišlo do poplačila upnika, saj se že s samim poplačilom upnikove terjatve izvršilni postopek konča in o tem v skladu z določbami ZIZ ni potrebno izdati posebnega sklepa. Vse pristojnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma nadaljnje vodenje postopka, razen odločanja o stroških, s trenutkom poplačila prenehajo. Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj tj. opravo javne prodaje nepremičnine. V tem primeru ni mogoče kupcu na javni dražbi podeliti pričakovalno pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084215
ZVKSES člen 23, 27.
pogodba o upravljanju – nujno vzdrževalno delo – dobava tople vode – način odločanja etažnih lastnikov – aktivna legitimacija upravnika – odgovornost prodajalca za skrite napake – garancija za naprave in opremo – potek garancijskega roka – spor majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je popravilo toplotne postaje v okoliščinah konkretnega primera predstavljalo nujno vzdrževalno delo. Takšno stališče ni samovoljno, saj je utemeljeno z dejstvom, da so stanovalci v jesenskem času za normalno bivanje potrebovali toplo vodo. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je 26. 11. 2012 prišlo do popolne odpovedi obtočne črpalke, ki je povzročila nezadostno delovanje toplotne postaje kot celote, ni utemeljena pritožbena navedba, da v novembru 2012 še ni prišlo do težav s toplo vodo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015968
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZZVZD člen 5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki pri obdelovanju kovinske plošče, ki je bila težka preko 250 kg in je prišlo do zdrsa oziroma padca te plošče na tožnika, ko je hotel ploščo odstraniti. Ko je plošča padla na tožnika, je ni mogel vrniti v prvotni položaj, pri tem pa mu je tudi spodrsnilo, ker je bilo na tleh olje pomešano z vodo oziroma emulzija. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za nevarno dejavnost, prav tako pa tudi, da je tožena stranka kršila predpise, ki se nanašajo na varstvo in zdravje delavcev pri delu (5. člen ZZVZD), zato je podana objektivna in krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Pri toženi stranki je bil nejasen način manipulacije s kovinskimi ploščami in je bil način prenašanja obdelovanca prepuščen vsakemu posameznemu delavcu. Ker je šlo za obdelovance, ki so bili zelo težki, tožena stranka odločitve o tem, kako bodo delavci opravljali delo, ni smela prepuščati naključju oziroma delavcem, čeprav so bili ti izkušeni. Potreben bi bil dokumentiran in izdelan tehnološki postopek za delo s kovinskimi ploščami, in sicer ne zgolj za obdelavo s strojem, ampak tudi za manipulacijo obdelovancev, sploh ko gre za tako težke obdelovance in njihovo manipulacijo z mostnim dvigalom. Tožnik bi moral biti dodatno poučen in jasno informiran o načinu pritrjevanja plošč na dvigalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel tožnik certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, da je bil usposobljen za operaterja na CNC stroju in je imel potrdilo o zaključenem izobraževanju za obdelovalca kovin. Tožnik je imel tudi več let delovnih izkušenj in je strokovno dovolj usposobljena oseba z izkušnjami s področja obdelave kovin, tako da mu delo z obdelovalnimi stroji in kovinskimi obdelovanci ni tuje in neznano. Zato bi moral tožnik znati oceniti in se zavedati, da tako težkega obdelovanca (283 kg) ni mogoče z gotovostjo zadržati zgolj s svojo močjo, če pada oziroma drsi, četudi je v njegovem navpičnem položaju za zadržanje v ravnovesju potrebno relativno majhna horizontalna sila. Tožnik bi lahko v konkretnem primeru ravnal drugače in bi preprečil poškodbo, saj je glede na izkušnje in velike količine obdelanih podobnih obdelovancev to vedno izvedel uspešno. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek ocenilo v višini 50 %, kar je po oceni pritožbenega sodišča previsoko, zato je tožnikov soprispevek zmanjšalo na 10 %.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je po prvem odstavku 112. člena ZPP odločilno zgolj, kdaj je vloga prispela na sodišče.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015866
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je padel z betonskega roba objekta z višine približno 10 metrov v globino. Do nezgode je prišlo, ko se je tožnik pri meritvi nagnil naprej, pri čemer se je prijel za ograjo, ta pa se je zaradi dotrajanosti odlomila in je tožnik skupaj z njo padel na tla. Delo na višini približno 10 m je nevarna dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Tožena stranka pa je za delovno nesrečo tudi krivdno odgovorna. Na skupnem gradbišču niso bili zagotovljeni ukrepi za varno delo. Pri delu na višini ni bila postavljena ustrezna ograja niti niso bili delavci varovani z varnostnim pasom. Tožnikovo delo se ni izvajalo pod nadzorstvom strokovne osebe. Ograja, na katero se je tožnik naslonil, ni ustrezala zahtevanim merilom glede varnostne ograje. Na delovišču tudi niso bili zagotovljeni varnostni ukrepi, ki bi preprečevali padce v globino. Tožena stranka je ravnala v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, saj tožnika ni ustrezno usposobila za opravljanje dela na višini. Zaradi nepravilne organizacije dela tožniku ni preostalo drugega, kot da delo (meritve vertikale zidu) opravi v nevarnih pogojih. V takšnem primeru tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih rezultatov dela, kar je bilo posledica njegovega subjektivnega odnosa do dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožnik je dne 29. 5. 2012 v roku, določenem v odločbah za vštetje obdobja zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka v zavarovalno dobo, v celoti poravnal prispevke pokojninske dobe za čas zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka, zato se mu je s tem dnem dokupljena doba lahko štela v pokojninsko dobo in upoštevala pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se vrednoti po določbah tistega zakona, ki je veljal v času zahteve za dokup oziroma plačila prispevkov in ni odločilno, na katero obdobje se nanaša dokupljena doba. Dokupljena doba je vzpostavljena z izdajo odločbe in izpolnitvijo pogojev določenih v odločbi, to je s plačilom prispevka. Brez plačanega prispevka pokojninska doba ne more obstajati. Toženec je dokupljeno pokojninsko dobo vrednotil tako kot določa ZPIZ-1 v določbi 409. člena in pri odmeri pravice do starostne pokojnine odstotkovno vrednotil po zakonu, veljavnem v času vložitve zahteve oziroma plačila prispevka. Ker je toženec dokupljeno pokojninsko dobo pravilno vrednotil glede na datum vložene zahteve in plačanih prispevkov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in odmero starostne pokojnine v višjem znesku.
starostna pokojnina - prenehanje zavarovanja v tujini - izpolnjevanje pogojev
ZPIZ-1 v 2. odstavku 156. člena določa, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik je bil v času vložitve zahteve in tudi v času odločanja tožene stranke vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Bosni in Hercegovini, in sicer kot direktor družbe A. d.o.o.. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati na način, da se kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine šteje le prenehanje obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Tudi v Bosni in Hercegovini je status aktivnega zavarovanca ovira za priznanje pravice do pokojnine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni utemeljenega razloga za razlikovanje, ali je tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji ali v Bosni in Hercegovini, zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 81, 81/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2. KZ-1 člen 238, 238/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala prepozno, to je po preteku 30 dnevnega subjektivnega roka, saj je razlog za izredno odpoved ugotovila najkasneje ob sprejemu zaključnih ugotovitev preiskovalne komisije, da je tožnik na podlagi dostopa do notranjih informacij podal naročilo za nakup obveznic za znesek 15.000,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izredna odpoved nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023479
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – abstraktni in konkretni dejanski stan – prepovedana posledica – trajanje posledice – kriteriji za lahko telesno poškodbo
Vprašanje, ali je za opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1 treba natančno časovno opredeliti trajanje posledice oziroma konkretizirati kriterije za lahko telesno poškodbo, v ustaljeni sodni praksi že ima odgovor. Če namreč opis dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, ki sicer ni obvezen del opisa, sestavljata skupaj s konkretnim delom opisa celoto, pri kateri ni nujno, da se zakonski znak prepovedane posledice ponovno navaja z istim ali drugačnim besedilom, sploh če je ob abstraktnem opisu dovolj konkretno opredeljen. V obravnavanem primeru se v konkretnem opisu dejanj določno zatrjuje, da je oškodovanec enkrat utrpel rano na ustnici, drugič pa poko nosne kosti, v abstraktnem delu opisa pa, da je bil zato obakrat začasno oslabljen (kakšen) del njegovega telesa in zmožnost oškodovanca za delo začasno zmanjšana, zaradi rane na ustnici pa tudi prizadeta njegova zunanjost.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da obdolžencu subjektivni element obravnavanega kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 200. člena KZ-1 ni dokazan. Ni namreč dokazano, da je obdolženec imel v naklepu vplivati tudi na druge člane sindikata, da bi izstopili iz članstva, in s tem ovirati uresničevanje sindikalnih pravic. Za svojo presojo je navedlo obširne in konkretne razloge (točki 40 in 41 obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje pritožnica izpodbija zgolj z izpostavljanjem posameznih navedb izpovedbe priče B. G., ki so po njenem mnenju očitno za obdolženca obremenjujoče, zato ne more biti uspešna.
Okoliščina, ki jo pritožnica nadalje izpostavlja, da so bili oškodovanci v negotovem statusu približno dve leti, preden so uspeli s tožbo na delovnem sodišču, ne izkazuje tiste obteževalne konotacije, ki bi lahko odločilno vplivala na odmero kazni. Kolikor pa okrožna državna tožilka izpostavlja obdolženčev nespoštljiv odnos do tožilstva in sodišča, gre pojasniti, da te okoliščine spadajo v kontekst načina obrambe in nimajo vpliva na kazensko sankcijo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Ker je bila pokojninska doba, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, tožnik na podlagi iste dobe pri tožencu ne more pridobiti drugačne pokojnine.