CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075330
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 453, 454, 454/2. OZ člen 666, 666/1, 677, 677/1, 677/2. ZPPCP-1 člen 24, 24/1.
prevozna pogodba – tovorni list – plačilo za prevoz in stroški v zvezi s prevozom – kdo plača prevoz – pošiljatelj – naročnik prevoza – prejemnik – protispisnost – odločilno dejstvo – kontradiktornost – zaslišanje stranke – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Glede na drugi odstavek 677. člena OZ je dejstvo, komu je bila pošiljka izročena oziroma kdo je bil njen prejemnik, ob odsotnosti drugačnega dogovora, odločilno z vidika obveznosti plačila prevoza, ki je na strani prejemnika tovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084190
OZ člen 131. ZPP člen 8.
prometna nesreča – vzrok nesreče – izvedensko mnenje – odškodnina za premoženjsko škodo – zavarovalna pogodba – splošni pogoji – višina odškodnine – alkoholiziranost – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna ocena
Iz izvedenskega mnenja sledi, da je reševanje nevarne prometne situacije v takšnem primeru zahtevno in zahteva kar nekaj vozniške spretnosti in sposobnosti predvidevanja. To je nasproti vozečemu vozniku nedvomno uspelo.
nepopolna vloga – podpis vloge – nepodpisana vloga – vložitev vloge v elektronski obliki – digitalni podpis – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – tehnična podpora informacijskega sistema – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje pritožbe
Določba 105.b člena ZPP omogoča vložitev vloge v elektronski obliki in podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. A izvedba te določbe zahteva izdajo podzakonskega akta kot tudi dejansko izvedbo v informacijskem sistemu, saj se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za potrebe pravdnega postopka taka izvedba še ne obstoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084215
ZVKSES člen 23, 27.
pogodba o upravljanju – nujno vzdrževalno delo – dobava tople vode – način odločanja etažnih lastnikov – aktivna legitimacija upravnika – odgovornost prodajalca za skrite napake – garancija za naprave in opremo – potek garancijskega roka – spor majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je popravilo toplotne postaje v okoliščinah konkretnega primera predstavljalo nujno vzdrževalno delo. Takšno stališče ni samovoljno, saj je utemeljeno z dejstvom, da so stanovalci v jesenskem času za normalno bivanje potrebovali toplo vodo. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je 26. 11. 2012 prišlo do popolne odpovedi obtočne črpalke, ki je povzročila nezadostno delovanje toplotne postaje kot celote, ni utemeljena pritožbena navedba, da v novembru 2012 še ni prišlo do težav s toplo vodo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015968
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZZVZD člen 5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki pri obdelovanju kovinske plošče, ki je bila težka preko 250 kg in je prišlo do zdrsa oziroma padca te plošče na tožnika, ko je hotel ploščo odstraniti. Ko je plošča padla na tožnika, je ni mogel vrniti v prvotni položaj, pri tem pa mu je tudi spodrsnilo, ker je bilo na tleh olje pomešano z vodo oziroma emulzija. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za nevarno dejavnost, prav tako pa tudi, da je tožena stranka kršila predpise, ki se nanašajo na varstvo in zdravje delavcev pri delu (5. člen ZZVZD), zato je podana objektivna in krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Pri toženi stranki je bil nejasen način manipulacije s kovinskimi ploščami in je bil način prenašanja obdelovanca prepuščen vsakemu posameznemu delavcu. Ker je šlo za obdelovance, ki so bili zelo težki, tožena stranka odločitve o tem, kako bodo delavci opravljali delo, ni smela prepuščati naključju oziroma delavcem, čeprav so bili ti izkušeni. Potreben bi bil dokumentiran in izdelan tehnološki postopek za delo s kovinskimi ploščami, in sicer ne zgolj za obdelavo s strojem, ampak tudi za manipulacijo obdelovancev, sploh ko gre za tako težke obdelovance in njihovo manipulacijo z mostnim dvigalom. Tožnik bi moral biti dodatno poučen in jasno informiran o načinu pritrjevanja plošč na dvigalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel tožnik certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, da je bil usposobljen za operaterja na CNC stroju in je imel potrdilo o zaključenem izobraževanju za obdelovalca kovin. Tožnik je imel tudi več let delovnih izkušenj in je strokovno dovolj usposobljena oseba z izkušnjami s področja obdelave kovin, tako da mu delo z obdelovalnimi stroji in kovinskimi obdelovanci ni tuje in neznano. Zato bi moral tožnik znati oceniti in se zavedati, da tako težkega obdelovanca (283 kg) ni mogoče z gotovostjo zadržati zgolj s svojo močjo, če pada oziroma drsi, četudi je v njegovem navpičnem položaju za zadržanje v ravnovesju potrebno relativno majhna horizontalna sila. Tožnik bi lahko v konkretnem primeru ravnal drugače in bi preprečil poškodbo, saj je glede na izkušnje in velike količine obdelanih podobnih obdelovancev to vedno izvedel uspešno. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek ocenilo v višini 50 %, kar je po oceni pritožbenega sodišča previsoko, zato je tožnikov soprispevek zmanjšalo na 10 %.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je po prvem odstavku 112. člena ZPP odločilno zgolj, kdaj je vloga prispela na sodišče.
izvršba na nepremičnine – odredba o prodaji, izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J – preklic dražbe – prehodna določba – dokončanje postopka po prej veljavni ureditvi
Ker je bila v tej zadevi odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J, se postopek dokonča po do tedaj veljavni ureditvi. Navedeno velja ne glede na to, ali je bila dražba po razpisu dejansko opravljena ali ne oziroma preklicana.
odmera nagrade sodnim tolmačem – pisna izdelava prevoda listine – število strani prevoda – število znakov prevoda
Podlaga za obračun nagrade tolmaču ni dejansko število strani prevoda, temveč je treba opraviti preračun dejanskega števila znakov na stran opravljenega prevoda na predpisani standard 1.500 znakov.
Sodišče prve stopnje o kršitvi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na kršenje določil o obratovalnem času lokala (očitek, da naj bi tožnik vstopal in izstopal v lokal, se v njem zadrževal v nočnih urah do jutranjih ur, po obratovalnem času in tudi ob nedeljah, ko je bil lokal uradno zaprt, s čimer naj bi neupravičeno zase uporabljal lokal in storil kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1 ter huje kršil pogodbene obveznosti) ni razlogovalo z vidika, ali so podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1. Prav tako ni dalo teže okoliščini, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zadosti obrazložena. V odpovedi namreč niso navedeni datumi kršitev obratovalnega časa, kar samo po sebi otežuje ugotavljanje, ali so bile kršitve storjene, s tem pa je povezano tudi vprašanje pravočasnosti podane odpovedi. Sodba tudi ne vsebuje razlogov glede očitane kršitve iz odpovedi, ki se nanaša na manjko coca-cole, piva in cigaret, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo plač - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane med delom - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je dokazno breme glede izplačila plač na delodajalcu ter da mora le-ta dokazati, da je bilo plačilo izvedeno oziroma mora dokazati, da je delavec plačo prejel izplačano plačo. Napačen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika. Delodajalec lahko plačo oziroma nadomestilo plače ter ostale prejemke delavcu izplača tudi v gotovini ali na drug način. Zakon ne obvezuje delodajalca, da mora plačo nakazati le na račun delavca pri banki. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku izplačala plače za sporno obdobje, nepravilen. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izvršba na nepremičnine - sklep o domiku - poplačilo upnika - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo po dražbi
Čeprav od uveljavitve novele ZIZ-J dalje sklep o domiku postane pravnomočen šele takrat, ko postane pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, je po mnenju pritožbenega sodišča kupčev pravni položaj v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-35/98 varovan že od razglasitve sklepa o domiku in je lahko od takrat naprej (torej od same razglasitve na naroku) odvisen le od zakonitosti javne dražbe, pridobitve odobritve pravnega posla pri upravni enoti (kadar gre za prodajo kmetijskih zemljišč) ter od plačila kupnine.
Pri presoji potrebe po varovanju kupčeve pričakovalne pravice pa je pomembno tudi, kdaj je prišlo do poplačila upnika, saj se že s samim poplačilom upnikove terjatve izvršilni postopek konča in o tem v skladu z določbami ZIZ ni potrebno izdati posebnega sklepa. Vse pristojnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma nadaljnje vodenje postopka, razen odločanja o stroških, s trenutkom poplačila prenehajo. Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj tj. opravo javne prodaje nepremičnine. V tem primeru ni mogoče kupcu na javni dražbi podeliti pričakovalno pravico.
pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravica do povrnitve stroškov postopka – povod za tožbo
Glede na to, da je toženec v odgovoru na tožbo pripoznal zahtevek, je za pravilno uporabo 157. člena ZPP pomembno (le) še, ali je dal povod za tožbo. To je takrat, kadar lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. URS člen 158. ZPIZ-2 člen 183, 183/1.
sorazmerni del invalidske pokojnine - pravnomočnost odločbe - neprava obnova
V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo in prvostopenjski upravni akt o zavrnitvi pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V predsodnem postopku je ugotovljeno, da za priznanje pravice ni izpolnjen predpisan pogoj pokojninske dobe. Kljub temu sodišče prve stopnje upravnih odločb vsebinsko ni presojalo. Ob uporabi 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je zmotno zaključilo, da naj bi bila posamična upravna akta nična, ker da sta bila izdana brez zahteve stranke. Odločba, izdana brez zahteve stranke, je po citirani določbi ZUP sicer lahko nična, vendar le v primeru, če stranka kasneje v njeno izdajo ni izrecno ali molče privolila. Zaradi uveljavljanja rednega pravnega sredstva na priznanje pravice do invalidske pokojnine zoper prvostopenjski upravni akt ter vložene izpodbojne tožbe zoper drugostopenjsko dokončno odločbo je namreč potrebno šteti, da je tožnik v izdajo teh odločb privolil. Ničnostni razlog v okoliščinah konkretnega primera ni podan.
Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da je bilo v obravnavanem predsodnem postopku v nasprotju s 158. členom Ustave RS poseženo v pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine. Z odločbo je bilo sicer izrečeno, da se zavarovanec (v predmetni zadevi tožnik) razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 11. 2007 dalje in ima pravico do invalidske pokojnine. Ta odločba pa je bila s posamičnim upravnim aktom spremenjena tako, da je tožnik z njo razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 11. 2007 in hkrati izrečeno, da bo o pravici in odmeri invalidske pokojnine odločeno s posebno odločbo. Slednja odločba je bila ob uporabi t.i. neprave obnove postopka po 1. odstavku 183. člena ZPIZ-2 sicer res izdana po datumu izdaje v tem sodnem postopku izpodbijane dokončne odločbe. Vendar pa ni razčiščeno, ali je bilo zoper njo sploh uveljavljano redno pravno sredstvo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V določbi 162. člena ZDR je urejena pravica do sorazmernega dela letnega dopusta. Delavec ima pravico do izrabe ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem delu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in v primeru, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. V predmetni zadevi je vsem tožnikom prenehalo delovno razmerje po 2. 7. 2012, zaradi česar jim vsem pripada celotni letni dopust za to leto, posledično pa tudi celotni regres za letni dopust. Glede na to ni pravno pomembno, ali so se tožniki po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlili pri novih delodajalcih, saj so bili pri toženi stranki upravičeni do celotnega regresa za letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za leto 2012.
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da ji pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, vabilo na zagovor ter odpoved pogodbe o zaposlitvi niso bili vročeni na pravilen način. Vse navedene listine so bile vročene tožnici s strani pooblaščenega vročevalca na domu, saj je bila v spornem času v bolniškem staležu. Tožnica je odklonila podpis vročilnice, zato so ji bila pisanja puščena na mizi v stanovanju oziroma ji izročena v roke, vse navedeno pa zabeleženo na vročilnicah. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da so bila pisanja tožnici vročena na zakonit način po določbi 144. člena ZPP, na katerega napotuje šesti odstavek 88. člena ZDR-1. ZDR-1 namreč nima določb o tem, kako se vročitev opravi, kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, tega noče sprejeti. Zgolj dejstvo, da je bila tožnica v času vročanja v bolniškem staležu, še ne pomeni, da ji v tem času pisna seznanitev s kršitvami in vabilo na zagovor ter odpoved pogodbe o zaposlitvi niso bili veljavno vročeni. ZDR-1 ne prepoveduje vročanja v času bolniškega staleža in poleg vročanja na delovnem mestu omogoča tudi vročanje na naslovu delavčevega prebivališča. Od delodajalca pa tudi ni mogoče pričakovati, da bo z vročanjem čakal do vrnitve delavca na delo in s tem tvegal zamudo prekluzivnih rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica kot prodajalka na blagajni pri vračanju gotovine za vrnjene artikle naklepno kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, saj ni upoštevala, da mora kupec za vračilo denarja predložiti ustrezen račun o nakupu artiklov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obstaja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Poleg tega je tožnica določenega dne iz blagajne vzela 10,00 EUR, jih dala v svoj žep in si s tem denar protipravno prilastila. Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožena stranka ni uspela dokazati, da si je tožnica ta znesek prilastila, saj je ostal pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnica z očitanim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz 209. člena KZ-1. V skladu s kazenskopravno teorijo (t. i. aprehenzijska teorija) za prilastitev zadostuje, če oseba z odvzemom stvar dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do sedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar ločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo oseba odnesla iz prostora, v katerem je bila. Glede na to, da je tožnica iz blagajne vzela bankovec za 10,00 EUR in ga spravila v svoj žep, si ga je v skladu z navedenim prilastila in s tem izpolnila zakonski znak kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno prekinilo predmetni delovni spor do pravnomočne odločitve v socialnem sporu, saj gre v obeh zadevah za identično dejansko stanje. Tožnica v socialnem sporu izpodbija odločitev glede začasne nezmožnosti za delo - bolniški stalež, v predmetni zadevi pa izpodbija zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravičene odsotnosti z dela v tem istem obdobju.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016436
ZPIZ-1 člen 53, 53/3. ZPP člen 327, 327/3.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno o tožbenem zahtevku v delu, v katerem je tožnik uveljavljal ugotovitev, da se starostna pokojnina do starosti 65 let in 5 mesecev poveča tudi po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1. V predmetni zadevi je torej podan dejanski stan iz 3. odstavka 327. člena ZPP, ki izrecno določa, da je potrebno pritožbo, ki je vložena samo zato, ker sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih, šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da se pritožba šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
spor majhne vrednosti – pomanjkanje pravnoodločilnih dejstev – nesklepčnost tožbe – dokazni postopek
Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka ni podala niti minimuma tistih trditev, ki bi omogočal preizkus, ali je bila tožena stranka res v zamudi s plačilom računa ali ne. Ko je tako, pa je vsakršno izvajanje dokazov odveč in celo škodljivo z vidika racionalnosti postopka, saj že iz zatrjevanih dejstev (kljub njihovi morebitni resničnosti) ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
Tožnik je dne 29. 5. 2012 v roku, določenem v odločbah za vštetje obdobja zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka v zavarovalno dobo, v celoti poravnal prispevke pokojninske dobe za čas zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka, zato se mu je s tem dnem dokupljena doba lahko štela v pokojninsko dobo in upoštevala pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se vrednoti po določbah tistega zakona, ki je veljal v času zahteve za dokup oziroma plačila prispevkov in ni odločilno, na katero obdobje se nanaša dokupljena doba. Dokupljena doba je vzpostavljena z izdajo odločbe in izpolnitvijo pogojev določenih v odločbi, to je s plačilom prispevka. Brez plačanega prispevka pokojninska doba ne more obstajati. Toženec je dokupljeno pokojninsko dobo vrednotil tako kot določa ZPIZ-1 v določbi 409. člena in pri odmeri pravice do starostne pokojnine odstotkovno vrednotil po zakonu, veljavnem v času vložitve zahteve oziroma plačila prispevka. Ker je toženec dokupljeno pokojninsko dobo pravilno vrednotil glede na datum vložene zahteve in plačanih prispevkov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in odmero starostne pokojnine v višjem znesku.