uporabnina za blagovno znamko - izpodbijanje blagovne znamke
Tožena stranka je uporabljala znak v dobri veri pred prijavo znamke s strani tožeče stranke. Ni pomembno, ali je bil znak uporabljen pred vložitvijo prijave znamke v gospodarskem prometu, ampak je pravno odločilnega pomena le dejstvo, da je bil uporabljen.
Znak je bil splošno znan v javnosti kot slogan slovenske reprezentance in s tem povezan s toženo stranko.
trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dogovorjena dela - opravljene storitve - pogodba o pravnem svetovanju - odstop od pogodbe - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - zastopanje interesov tretjih oseb
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi tudi dogovorili, da svetovalec v času veljavnosti pogodbe ne bo opravljal storitev zastopanja za stranke, ki bodo uveljavljale nasprotne zahtevke zoper naročnika (peta alineja 4. člena Pogodbe). Po Pogodbi je dolžan svetovalec ščititi interese naročnika, zlasti tedaj, ko je naročnik v sporu s tretjimi osebami. V tej zvezi je bila sklenjena tudi izvensodna poravnava, s katero so tožena stranka (ki jo je zastopal nov direktor D.K.) ter S.K. in D.V. uredili določena medsebojna razmerja (glede spora z nadzornim svetom tožene stranke in glede posledic razrešitve za delovnopravni položaj teh fizičnih oseb). Pri tem dogovarjanju je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da je tožena stranka ves čas nastopala kot aktivni subjekt. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, ali je tožnik pri tem dogovoru nastopal kot zastopnik ali svetovalec tretje osebe, temveč je ključnega pomena, da je v sporu deloval v interesni sferi tretje osebe, ne pa v interesni sferi tožene stranke.
Tožnik je huje kršil sprejete pogodbene obveznosti, spričo česar je tožena stranka pogodbo utemeljeno odpovedala.
Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023476
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4. ZKP člen 18, 18/2, 83.
nedovoljen dokaz – izpisek iz kazenske evidence – sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana – izločitev dokazov – izbris sodbe iz kazenske evidence – učinek izbrisa sodbe – zakonska rehabilitacija
Izpisek iz kazenske evidence, tudi v kolikor je v njem navedena sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana, ni dokaz, pridobljen z kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi ne s kršitvijo določb ZKP in bi bilo v ZKP določeno, da se sodna odločba na tako pridobljeni dokaz ne more opreti (drugi odstavek 18. člena ZKP). Ni glavni namen izločanja vpliv nedovoljenih dokazov na odločanje (kot navaja pritožnik), ampak preprečitev kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri zbiranju dokazov s strani državnih organov kot močnejše stranke v kazenskem postopku.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost začasne odredbe - vpliv začetka stečajnega postopka na dovoljenost zavarovanja
Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071262
ZVrt člen 32, 32/4, 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 14a. ZPP člen 214, 286a.
pravica do oprostitve plačila vrtca za mlajšega otroka – pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca – obveznost plačila cene programa vrtca – uveljavljanje oprostitve plačila za mlajšega otroka – zavrženje vloge za oprostitev plačila vrtca – nepopolna vloga – nedopolnitev vloge z ustreznim obrazcem – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – priznano dejstvo – prekluzija – sklep procesnega vodstva
V 14.a členu Pravilnika je bilo določeno, da starši, ki vključijo v vrtec še drugega oziroma nadaljnjega otroka in jim je za starejšega otroka že določeno plačilo za vrtec, uveljavljajo oprostitev plačila pri pristojnem organu občine, ki je izdal odločbo za starejšega otroka na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti stališča, da sta toženca že na podlagi zakonske določbe oziroma določb Pravilnika oproščena plačila vrtca za hči, če zanjo izpolnjujeta vse zahtevane pogoje (torej ne glede na to, da je bila vloga prvega toženca za oprostitev plačila vrtca pravnomočno zavržena).
ZIZ člen 189. ZFPPIPP člen 132, 132/2, 132/2-2, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/4, 132/4-1, 280.
izvršba na nepremičnino – sklep o domiku – stečajni postopek nad dolžnikom – prodaja premoženja – ločitvena pravica – prekinitev izvršilnega postopka
Če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V konkretni zadevi je upnik pridobil ločitveno pravico na več nepremičninah, vendar pa do začetka stečajnega postopka ni bila opravljena prodaja premoženja, zato so podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka. Velja namreč, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnin razglašen sklep o domiku. V danem primeru prodaja premoženja ni bila opravljena do začetka stečajnega postopka, zato v tej zadevi ni mogoče šteti, da začetek stečajnega postopka ne bi vplival na tek tega izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084690
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka – minimalni dohodek – ogroženo socialno stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – oprostitev plačila sodne takse – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071271
SZ-1 člen 103, 112, 112/4. ZPP člen 313.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja – ponovna zamuda s plačilom stroškov po predhodnem pisnem opozorilu na kršitev najemne pogodbe – možnost poplačila stroškov iz varščine – namen varščine – rok za izpolnitev – rok za izpraznitev stanovanja
Ponovna zamuda s plačilom stroškov predstavlja razlog za odpoved najemne pogodbe (103. člen SZ-1).
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – obstoj pravic – dokazni postopek – zaslišanje priče
Dobra vera je subjektivno prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje (sicer poštenega človeka) še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, razlago, opravičilo.
Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 123, 129a, 132. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 414.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – določitev preživnine – relevantne okoliščine – višina preživnine – načelo oficialnosti – preiskovalno načelo – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v sporih med starši in otroki
Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje – vročitev sodbe – zamuda pritožbenega roka – nadomestna vročitev – vročilnica – javna listina – domneva resničnosti podatkov – dokazno breme – zavrnitev pritožbe
Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.
ZFPPIPP člen 339, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 569, 569/1.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prekomerno prevzemanje obveznosti – sklep o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti – posojilna pogodba – trgovanje na borzi – finančni trgi
Dolžnik ni bil borzni posrednik niti ni bil upravičen sprejemati denarja za namen trgovanja na finančnih trgih po zaposlitvi v finančni organizaciji, ki ima dovoljenje za opravljanje take dejavnosti. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni kot relevantnih upoštevalo njegovih trditev o tem, v kakšni vlogi je denar prejemal od vlagateljev.
Na podlagi zatrjevane obljube, na kateri temelji dolžnikovo stališče o realnih možnostih pridobitve premoženja za vrnitev denarja vlagateljem, že na prvi pogled izhaja, da sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o obstoju objektivno preverljivih okoliščin, ki bi konec leta 2010 in začetek leta 2011 še kazale na realnost pričakovanj dolžnika.
S tem pa se izkaže, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da dolžnik v tem postopku ni dokazal, da je imel za prevzeto obveznost, da bo vlagateljem vrnil prejetih 70.000,00 EUR, kakšno kritje v svojem premoženju (denarju, stvareh ali terjatvah).
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dve nasprotujoči si ugotovitvi, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede posesti tožnice sploh ugotovilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
VSL0085841
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.