Plačila stroškov potovanja in jezikovnega tečaja ne pomenijo izpolnitve z izvršilnim naslovom opredeljene denarne obveznosti plačila preživnine, nadomestna izpolnitev pa je pravno upoštevna le, če upnik z njo soglaša.
- Brez jasnega soglasja upnice, da sprejema drugačno izpolnitev namesto denarne preživnine, je plačilo navedenih stroškov mogoče opredeliti kot izpolnitev moralne obveznosti staršev do svojega otroka ali kot darilo, ki je bilo dano zunaj okvirov z izvršilnim naslovom opredeljene preživninske obveznosti. Enako velja tudi za druga zatrjevana plačila stroškov šolanja in operacije.
- Ne zadošča, kot se neutemeljeno zavzema dolžnik, da upnica ni nasprotovala plačilu navedenih stroškov, ampak mora biti izkazano jasno soglasje upnika, da bo sprejel drugačno izpolnitev namesto denarne obveznosti, kot je že bilo pojasnjeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
ZFPPIPP člen 339, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 569, 569/1.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prekomerno prevzemanje obveznosti – sklep o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti – posojilna pogodba – trgovanje na borzi – finančni trgi
Dolžnik ni bil borzni posrednik niti ni bil upravičen sprejemati denarja za namen trgovanja na finančnih trgih po zaposlitvi v finančni organizaciji, ki ima dovoljenje za opravljanje take dejavnosti. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni kot relevantnih upoštevalo njegovih trditev o tem, v kakšni vlogi je denar prejemal od vlagateljev.
Na podlagi zatrjevane obljube, na kateri temelji dolžnikovo stališče o realnih možnostih pridobitve premoženja za vrnitev denarja vlagateljem, že na prvi pogled izhaja, da sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o obstoju objektivno preverljivih okoliščin, ki bi konec leta 2010 in začetek leta 2011 še kazale na realnost pričakovanj dolžnika.
S tem pa se izkaže, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da dolžnik v tem postopku ni dokazal, da je imel za prevzeto obveznost, da bo vlagateljem vrnil prejetih 70.000,00 EUR, kakšno kritje v svojem premoženju (denarju, stvareh ali terjatvah).
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023476
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4. ZKP člen 18, 18/2, 83.
nedovoljen dokaz – izpisek iz kazenske evidence – sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana – izločitev dokazov – izbris sodbe iz kazenske evidence – učinek izbrisa sodbe – zakonska rehabilitacija
Izpisek iz kazenske evidence, tudi v kolikor je v njem navedena sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana, ni dokaz, pridobljen z kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi ne s kršitvijo določb ZKP in bi bilo v ZKP določeno, da se sodna odločba na tako pridobljeni dokaz ne more opreti (drugi odstavek 18. člena ZKP). Ni glavni namen izločanja vpliv nedovoljenih dokazov na odločanje (kot navaja pritožnik), ampak preprečitev kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri zbiranju dokazov s strani državnih organov kot močnejše stranke v kazenskem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 355, 355/2, 355/2-6, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – soglasje k izplačilu stroškov – nagrada upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem
Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – fizična oseba – odločba Ustavnega sodišča – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – likvidnostno stanje – prilivi na transakcijski račun – hipoteke na nepremičninah
Prvostopenjsko sodišče je po vpogledu prometa na transakcijskem računu tožnice pri X d. d. ugotovilo, da je pritožnica samo iz družbe B. d. o. o. prejemala okvirno 5.275,00 EUR mesečno. Navedenih ugotovitev v zvezi z nakazili družbe B. d. o. o., pa tudi o nakazilu 3.730,0 0EUR iz tujine, pritožnica ne izpodbija. Pravilno je po presoji pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča, da je kot dohodke treba upoštevati vse prilive na transakcijski račun tožnice in ne le tiste, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Da pritožnica ne prejema dohodkov, se je na podlagi ugotovitev prvostopenjskega sodišča izkazalo za neresnično. Glede na izkazane prilive na tožničin transakcijski račun v mesečnem znesku cca 5.275,00 EUR ter višino taksne obveznosti (v višini 4.875,00 EUR za redni postopek in 30,00 EUR za postopek zavarovanja), je zato pravilna in utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi pritožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ugoditev njenemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks.
Do izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.
Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
preživnina za otroka – stroški življenjskih potreb otroka – dokazovanje – listinski dokazi – opozorilo stranki, ki nima pooblaščenca, na procesne pravice
Sodišče lahko izdatke glede prehrane, obleke, obutve, zabave in razvedrila otrok oceni že na podlagi ugotovljenih finančnih zmožnosti roditeljev in na podlagi zaslišanja pravdnih strank, za izdatke za najemnine, stroške vrtca, režijske stroške pa je treba roditelja, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, pozvati, da predloži listinske dokaze, še posebej, če navedeni stroški znatno odstopajo od finančnih zmožnosti roditelja, ki je do sedaj sam skrbel za preživljanje otrok, kot je to v primeru tožnice, toženec pa tem stroškom opredeljeno nasprotuje, ker niso izkazani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079563
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 člen 3, 3/1, 3/1-21, 22, 22/2.
izvajanje postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike - znesek odobrene pomoči - ravnanje z odpadki - sofinanciranje projekta - kohezijski sklad - delež sofinanciranja - priznana skupna vrednost investicije - podlaga za izplačilo - dejansko izvedena dela - upravičeni javni izdatki - pogodba o sofinanciranju - pogodbeni pogoji - dokazila o dejanskih izdatkih - računovodske listine - potrjena situacija - potrdilo o prevzemu del
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za obravnavani spor odločilna presoja Pogodbe o sofinanciranju, ki sta jo sicer glede na odobreno pomoč EK, sklenili pravdni stranki. Le-ta je namreč tista, ki zavezuje toženo stranko k sofinanciranju spornega projekta, in ne Finančni memorandum sklenjen med EK in RS.
Tako Pogodba o sofinanciranju, kot Uredba za izplačilo sredstev odobrene pomoči zahtevata ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se stroški (katerih sofinanciranje se zahteva) nanašajo na dejansko izvedena dela. V konkretnem primeru bi zato izplačilo preostanka še neizplačanega zneska denarne pomoči brez podlage (ustrezne dokumentacije) oziroma brez soglasja pogodbenih strank preseglo pogodbeno določeni delež sofinanciranja.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – stroški postopka – skupni stroški
Pritožnikoma tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati, da bi bodisi sama bodisi njun pravni prednik po prej navedenem dogovoru od leta 1991 do leta 2007 izvrševali posestna dejanja na spornem svetu, zato je brez podlage pritožbeno stališče, da v obravnavanem primeru ni šlo za mirno posest. Dovolj zanesljiva in dokazno podprta je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika v resnici nista poznala uživalnih meja. V nasprotnem primeru pač ne bi iskala nasveta geometra, ki jima je lahko pokazal le katastrsko mejo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075326
OZ člen 3, 9, 17, 17/1, 17/2, 74, 86, 88, 88/1. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/4, 157/4-1, 157/6, 158, 158/1, 164, 164/1, 168. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 14. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZS člen 103, 103/2. ZOdvT tarifna številka 3102. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 12.
plačilo nadomestila za javno uporabo fonogramov – omejitev pogodbene avtonomije – skupni sporazum o višini nadomestila – tarifa – ničnost – predpisana vsebina pogodbe – dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) – pravna narava skupnega sporazuma – višina nadomestila – razlikovanje med uporabniki – prehodna doba za sklenitev pogodb z uporabniki – dolžnost izpolnitve obveznosti – varstvo pravic – pravdni stroški – povrnitev stroškov izterjave – uporaba ZPreZP-1 – dejavnost kolektivnih organizacij – nagrada za narok – kilometrina – prireditev – prosta izbira odvetnika
Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko pod pogoji iz SS 2006, s katerimi bi se toženi stranki na nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
Če pogodbeni stranki kršita tiste predpise, ki določajo obvezno vsebino pogodbe, pogodba ni neveljavna. Ker sta izrazili soglasno voljo za sklenitev pogodbe s predpisano vsebino, naj ta pogodba takšno vsebino tudi ima. Sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo fonogramov na podlagi neveljavne tarife (T 2005) ima zato za posledico, da znaša pogodbeni znesek nadomestila ex lege toliko, kot ga določa veljavna tarifa (SS 2006).
Izbira odvetnika v Republiki Sloveniji je prosta in, še posebej, tudi za stranko, smotrna prav v zadevah, v katerih je potrebno posebno znanje. V tej zadevi je šlo za spor s področja avtorskega prava, za katerega je zakonodajalec določil pristojnost enega samega prvostopenjskega sodišča za celo državo. Takšno sodišče je torej specializirano za odločanje v takšne vrste zadevah. Zanj je spor lahko preprost in rutinski, takšen pa ne bi bil za nespecializiranega odvetnika. Iz tega razloga pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je bil upravičen tudi strošek kilometrine.
etažna lastnina – pripadajoče zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071291
OZ člen 134, 178, 183. ZPP člen 7.
kršitev osebnostne pravice – izjava o stečaju pravne osebe – kontekst, v katerem je izjava podana – opustitveni zahtevek – preklic izjave – odškodnina zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena pravne osebe – protipravnost – objektivno žaljiva izjava
Dana izjava kot taka bi utegnila okrniti ugled in dobro ime tožeče stranke, saj stečaj nad družbo pomeni njeno slabo poslovanje oziroma začetek postopka njenega prenehanja, vendar je treba izjavo nujno umestiti v kontekst, v katerem je bila podana. Ker jo je toženec podal kot član agrarne skupnosti v okviru govora o prodaji lesa tožeči stranki z namenom, ker je hotel preprečiti, da bi obveznost plačila lesa tožeče stranke do agrarne skupnosti ostala neizpolnjena, s tem pa obenem varoval lastni interes in interes agrarne skupnosti, njegovo ravnanje ni protipravno.
kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - varstvo oškodovanca kaznivega dejanja - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija države
Med položajem v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 ni bistvenih razlik. V obeh primerih se z odvzemom premoženjske koristi vzpostavi razmerje med oškodovancem in državo. Sodba, s katero je premoženjska korist odvzeta, še ne pomeni, da je država to korist tudi že dejansko pridobila. Zato je zakon v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 predvidel dvofazni postopek. Najprej je potrebna ugotovitev terjatve (namen take določbe je omejitev obdobja, v katerem mora država računati na možnost zahtevka oškodovanca) in šele nato poplačilo, do katerega pa seveda lahko pride le, če je bila korist dejansko odvzeta.