STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069774
ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65. ZTLR člen 21. ZPP člen 254, 254/2.
vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – darilo – nova stvar – sprememba identitete – nedopustnost izvršbe – izvedenec – izvedensko mnenje – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca
Ni šlo za skupno ustvarjanje nove stvari, pač pa ravno obratno, za (skupno) povečanje vrednosti posebnega premoženja. Sprememba vrednosti nepremičnine je sicer lahko eden izmed relevantnih pokazateljev novonastale stvari, a ne edini. Posebno premoženje toženca ni spremenilo svoje identitete, posledično pa (originarno, s skupnim ustvarjanjem zakoncev) ni prišlo do spremembe stvarnopravnega položaja na predmetni nepremičnini.
Za postavitev novega izvedenca bi morala tožnica izraziti razumen dvom v njegovo mnenje (bodisi v uporabljeno metodo bodisi v zaključke) in prikazati, kako naj bi zatrjevana napaka v njem vplivala na odločitev, česar pa tožnica ni storila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023499
ZKP člen 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti
Obdolženec se nahaja na varovanem oddelku Doma upokojencev na podlagi Zakona o duševnem zdravju, zato izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja zaradi prognoze, da se zdravstveno stanje obdolženca, ki samostojno ni sposoben živeti, ne bo izboljšalo, ni več smiselno in potrebno.
ZFPPIPP člen 20, 60, 103, 103/4. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev – število preizkušenih terjatev
Tudi če gre za več različnih seznamov izvršilnih naslovov iz naslova neplačanih obveznosti, še ne gre za več pogodb, zato še ne gre za dve terjatvi v smislu določil ZFPPIPP.
Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da jih upravitelj ni razdelil glede na več seznamov izvršilnih naslovov, temveč jih je razdelil na zavarovane in nezavarovane terjatve. To je pomembno le glede razdelitve unovčene stečajne mase in s tem tudi za vrstni red poplačila iz posamezne stečajne mase, ne vpliva pa na število preizkušenih terjatev.
Terjatve delavcev izvirajo iz pogodb o zaposlitvi, torej iz ene same pogodbe, v končnem seznamu preizkušenih terjatev pa jih je upravitelj razvrstil na navadne in prednostne terjatve. V takih primerih ne gre za več terjatev, temveč gre le za razlikovanje glede na vrstni red poplačila terjatev, kar pa ne vpliva na število terjatev v smislu prej navedenih zakonskih določil in določil Pravilnika, saj gre le za podvrste terjatve iz iste pogodbe.
Glede upnika N. d. d. in upnika P. d. d. je bilo dejansko prijavljenih več terjatev, saj gre za terjatve iz različnih pogodb, torej iz več pravnih in dejanskih podlag. V takih primerih ni mogoče upoštevati vseh teh terjatev kot ene terjatve.
SPZ člen 68, 105, 115. SZ-1 člen 29, 29/2. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice člen 22, 22/2, 23, 27.
ogrevanje večstanovanjske stavbe – obveznosti na skupnih delih – stroški uporabe skupne stvari – posel izrednega upravljanja – odklop iz sistema ogrevanja – odstop od pogodbe o dobavi toplote – sprememba rabe skupnih delov – soglasje solastnikov
Toplotna naprava, skupaj z merilnim mestom za dobavljeno toplotno energijo, predstavlja napravo, namenjeno skupni rabi vseh stanovalcev in je hkrati kot skupni del stanovanjske stavbe v solastnini vseh etažnih lastnikov.
Odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov.
Splošno pravilo pri etažni lastnini je, da obveznosti na skupnih delih bremenijo vse etažne lastnike, in sicer v skladu z njihovim solastniškim deležem. Pri tem načeloma ni pomembno, v kolikšni meri solastniki uporabljajo (nekatere) skupne dele. Lahko pa se dogovorijo tudi za drugačen način porazdelitve bremen, ki ni odvisen od velikosti njihovih solastniških deležev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0071280
OZ člen 190, 190/1. SZ člen 111, 112, 116.
neupravičena obogatitev - uporaba in razpolaganje z delom podstrešja - pridobitev lastninske pravice na delu podstrešja večstanovanjske stavbe - prodaja spornih prostorov dobrovernemu kupcu - nemožnost vrnitvenega zahtevka - zahtevek za plačilo spornih prostorov - tržna vrednost neobdelanih podstrešnih prostorov
Tožniki so bili prikrajšani za materialnopravno upravičenje uporabe in razpolaganja s spornimi prostori, toženka pa v istem obsegu brez veljavne pravne podlage obogatena (prvi odstavek 190. člena OZ). Ker tožniki prostorov ne morejo (več) zahtevati nazaj, so upravičeni do plačila njihove vrednosti.
Če je naročnik že poravnal vso svojo obveznost do svojega sopogodbenika, glavnega izvajalca, potem terjatev ne obstaja več, s čimer pogoji za podizvajalčev neposredni zahtevek po 631. členu OZ ne morejo biti izpolnjeni. Zaradi podizvajalčevega neposrednega zahtevka se vsebina naročnikove obveznosti ne spremeni.
Ker je toženka spremenila trditveno podlago, bi morala pojasniti, pri kateri od trditev vztraja, ali je šlo za pokojničino darilo, ali odplačilo posojila. Sodišče prve stopnje pa je odločitev oprlo na (prvotne) navedbe toženke, da naj bi ji pokojna mati oziroma tašča sklenila denar podariti, saj toženki v dokaznem postopku ni uspelo dokazati obstoja posojilnega razmerja s pokojno.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da v ugovoru (in pritožbi) citirane določbe ZUKSB ne izključujejo uporabe četrtega odstavka 146. člena SPZ.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/1, 123a/2, 383, 385, 399, 399-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZOR člen 1035. OZ člen 533, 533/1.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – pogodba o odstopu terjatve – depozit pri banki – elektronsko vlaganje pisanj – pritožba odvetnika, vložena po pošti – zavrženje pritožbe – odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti – aktivna legitimacija za ugovor proti odpustu obveznosti – upnik v postopku osebnega stečaja
Denar, ki je bil v obliki depozita vezan pri banki, je predstavljal dolžničino premoženje. Pogodbo o vezavi denarnega depozita je sklenila dolžnica. Kolikor ga je namensko varčevala iz pojasnjenih razlogov, to ne spremeni dejstva, da je bila vse do pogodbe o odstopu terjatve izključno ona imetnica sredstev oziroma zahtevka za izplačilo denarnega depozita ob zapadlosti (primerjaj 1035. člen ZOR). Pogodba o odstopu terjatve tako dejansko predstavlja darilno pogodbo, le-ta pa je sklenjena, ko je tudi realizirana; konkretno s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve. Ker je bilo neodplačno razpolaganje izvedeno znotraj roka treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, je podan zakonski dejanski stan iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
123.a člen ZFPPIPP brez izjeme velja tudi v postopku osebnega stečaja.
Pri odločanju, po kateri izmed več možnosti naj se ustanovi nujna pot, mora sodišče ugotoviti dejansko stanje, nato pa med več možnostmi izbrati tisto, za katero oceni, da lahko njeno izbiro materialnopravno utemelji, upoštevaje pri tem prvi in drugi odstavek 89. člena SPZ, ter za svojo odločitev navesti razloge. Pretirana je pritožbena zahteva, ki meri na to, da bi moral sklep vsebovati vzporedno in izčrpno primerjavo vseh obstoječih možnosti. Sodišče je predstavilo razloge, zakaj je izbralo eno od tras, obenem pa iz sklepa izhajajo zadostni razlogi, da sta drugi dve možnosti slabši oziroma manj primerni. To povsem zadošča.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 600, 614.
trditveno breme – splošni pogoji poslovanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost sodbe – pravica do izjave – dokazna ocena – pogodba o delu – podjemna pogodba – prevzem dela – napake – odgovornost za napake – sprememba tožbe v pravdnem postopku – dopustnost spremembe tožbe – razširitev tožbenega zahtevka – pravdni stroški – delni umik tožbe – delni uspeh v pravdi
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez posebne dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka bi morala svoje trditve konkretizirati ne le s povzemanjem vsebine naštetih poglavij Splošnih pogojev, ki naj bi določala obveznosti tožeče stranke, temveč tudi s konkretnimi trditvami o tem, kako se je neizpolnjevanje teh določil dejansko odrazilo v pogodbenem odnosu s toženo stranko. Splošni pogoji pogodb nasploh, niso pisani le za konkretno pogodbeno razmerje konkretnih pogodbenih strank, temveč za vsa istovrstna pogodbena razmerja tožeče stranke s svojimi sopogodbeniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0084221
ZST-1 člen 11, 13.
kaznovanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – splošni pogoji – nezavarovane nevarnosti – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – dolžnost plačila kazenske takse – napaka odvetnika pri izpolnjevanju obrazcev za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov, po katerem zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke zaradi kazni, ki jo je dolžan plačati naročnik ali zavarovanec, ne izključuje odgovornosti za plačilo škode v obliki kazni, ki je bila v sodnem postopku naložena stranki zaradi malomarnega ravnanja odvetnika (kazenska taksa).
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060212
ZRPPN člen 58, 59. ZOR člen 69, 69/1, 70, 70/1, 70/2, 73, 74. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlastitev – pridobitev lastninske pravice na originaren način – javni interes – prodajna pogodba, ki nadomešča razlastitev – prehod nepremičnin v družbeno lastnino z dnem sklenitve pogodbe – odobritev javnega pravobranilstva kot pogoj za veljavnost – teorija o realizaciji
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami (zato pritožba tudi neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba upoštevati ZKZ). Gre za pogodbo, ki nadomešča razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo. Po enotnem stališču sodne prakse je treba zato pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da ima že sama pogodba učinek v lastninskopravni sferi. Ker se lastninska pravica pridobi na originaren način že na podlagi pogodbe namesto razlastitve, vknjižba v zemljiški knjigi pa je le deklaratorne narave, je pravilno pojasnilo tudi, da v pogodbi, ki nadomešča razlastitev, intabulacijska klavzula ni potrebna. V ZRPPN sicer res ni izrecno določeno, da razlaščeno zemljišče preide v družbeno lastnino s sklenitvijo pogodbe, vendar je takšno enotno stališče sodne prakse, ki ga je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.
Sporazuma strank (v smislu prvega odstavka 69. člena ZOR), da naj bo posebna oblika (sodna overovitev podpisa prodajalke) pogoj za veljavnost njune pogodbe, v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati. Razlog je v specialni pravni naravi te pogodbe, pri sklepanju katere je zaradi grozeče razlastitve pogodbena avtonomija omejena (ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij). Zato neizpolnitev dogovora o dodatni (strožji) obličnosti kot pogoju veljavnosti, ob tem da je ZRPPN ne predvideva in ne določa niti ničnostne sankcije za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ne more povzročiti ničnosti pogodbe in aneksa, ki sta bila sklenjena namesto razlastitve, oziroma njunega neobstoja.
stvarna pristojnost - osebni stečaj - stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - gospodarski spor
Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi šlo za gospodarski spor le takrat, če bi šlo za stečaj pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov posameznikov, ne pa tudi v primeru osebnih stečajev (ob dodatnem vsebinskem kriteriju), je po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj 483. člen ZPP dodatnega subjektivnega kriterija ne zahteva.
ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 331, 331/2, 331/2-2, 341, 341/4, 343, 343/1. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
prodaja – način prodaje – sklep o prodaji – drugi sklep o prodaji – poslovna celota – etažna lastnina – mnenje ločitvenega upnika – mnenje upniškega odbora – nezavezujoče zbiranje ponudb – določitev cene – izklicna cena – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Parkirišča niso nujno del poslovne celote – predelave vina.
Pri nezavezujočem zbiranju ponudb se ne določi nikakršna cena. Namen prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb je ravno v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za določeno premoženje in v zvezi s tem nadaljnja pogajanja o ceni premoženja. Pri tem stečajni dolžnik tudi ni zavezan sprejeti nobene ponudbe, v kolikor cena ne dosega primerne cene tega premoženja. V primeru zbiranja nezavezujočih ponudb se ravno zato, ker cena ni predmet preizkusa ob sklepu o prodaji, dosežena cena preizkuša ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, katerega predpostavka je tudi mnenje oziroma soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov, seveda pa imajo doseženi ceni pravico ugovarjati tudi drugi upniki.
ZVEtL člen 3, 4, 6, 6/4, 9, 11, 17, 25, 29, 29/2, 31. SZ člen 144.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – dokončanje postopkov za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi kot celoti – vprašanje lastninske pravice – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – bolj verjetna pravica – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pravni naslov – vpis v zemljiško knjigo
Pridobitelj posameznega dela stavbe je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.
Na podlagi v pritožbenem postopku nespornih dejstev se tudi pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je glede na to, da je tožena stranka del svojega nepremičnega premoženja že odtujila in da aktivno deluje v smeri obremenitve oziroma prodaje preostalega nepremičnega premoženja, s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo zaradi takšnega ravnanja tožene stranke uveljavitev tožnikove denarne terjatve onemogočena oziroma znatno otežena, saj pritožnik niti ne navaja, da bi imel v lasti še kakšno drugo premoženje, iz katerega bi se tožeča stranka v primeru, da bo v pravdnem postopku lahko uspela, poplačala.
dedovanje – pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodbe – nedopustna pravna podlaga – prikrito darilo – simuliran pravni posel – aleatorna pogodba – odplačna pogodba – določljivost koristi in obveznosti ob sklenitvi pogodbe – presojanje ekvivalence vzajemnih dajatev – subjektivna vrednost protidajatev – neznatna protidajatev
Ob upoštevanju, da lahko preživljanec subjektivno vrednoti protidajatev preživljalca toliko ali več od izročenega premoženja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnika nista dokazala obstoja očitnega nesorazmerja med naklonjenim premoženjem in protidajatvijo prvega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085835
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359, 458, 458/5. OZ člen 125, 459.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – stvarne napake – nepravilna raba – jamčevalni zahtevki – odprava napake – garancija – povračilo stroškov popravila – pobotni ugovor – procesni pobot – dokazna ocena
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ker pa se je zoper sodbo pritožila samo tožena stranka, višje sodišče v I. točko izreka izpodbijane sodbe ni posegalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe toženi stranki v škodo.