dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - zdravstvena dokumentacija - varstvo osebnih podatkov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - delni dostop
Toženka je v postopku zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tudi podatki o poškodbah, ki so predmet izreka in bi jih organ moral posredovati prosilcu, pomenijo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 6. člena ZDIJZ. Poleg tega se je toženka v obrazložitvi sklicevala le na določbe ZDIJZ, ni pa se opredelila do določb ZVOP-1 in ZPacP. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP. V 41. členu pa ta zakon ureja pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Delni dostop do zahtevanih podatkov v tem primeru ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tožnik je namreč zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca ne more prikriti njegove prepoznavnosti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 9. ZAkr člen 3, 3/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožeča stranka je zahtevala razkritje podatkov, ki se nanašajo na reference – strokovne izkušnje ocenjevalcev, na osnovi katerih jim je bil podeljen status strokovnega ocenjevalca na področju hrupa.
V zadevi ni sporno, da organ, upoštevaje drugi odstavek 3. člena ZAkr, sredstva za plačilo opravljenih ocenitev pridobiva iz državnega proračuna, zaradi česar je delo navedenih posameznikov (čeprav nimajo statusa javnih uslužbencev, temveč so z organom sklenili pogodbo za izvajanje ocenjevanj) po vsebini povsem mogoče primerjati z delom v javnem sektorju (v okviru javnega zavoda). To pa kaže na to, da obdelava tovrstnih podatkov ni v nasprotju z določbami 9. člena ZVOP-1 in da v tem primeru tudi ni ovire za njihovo razkritje po določbah tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij jasnega značaja - poslovna skrivnost
Podana nista niti subjektivni niti objektivni pogoj, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka v danem roku ni predložila sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj, po katerem za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-4. ZJN-2 člen 22, 22/2, 22/6, 79, 71/1. ZBan-1 člen 214, 215, 215/1, 216. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 59, 59/3. ZRev-1 člen 38, 38/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javno naročilo - postopek javnega naročanja - v postopku javnega naročanja pridobljeni podatki - bančni podatki - podatki o boniteti - varovanje zaupnih podatkov - krog zavezancev za varovanje zaupnih podatkov - revizijsko poročilo - poslovna skrivnost - državna statistika - individualni podatki poročevalskih enot
Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca.
Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne.
Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka glede na neodzivanje prizadete stranke na poziv, naj se izreče o morebitni poslovni skrivnosti, utemeljeno štela, da ni izkazano, da bi prizadeti stranki z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. V takih okoliščinah tožeča stranka ni imela obveznosti varovati podatkov pred dostopom javnosti.
Kar zadeva sklicevanje na poslovno skrivnost banke, je slednja bila zavezana podati oznako, da gre za zaupen podatek, saj jo k temu vežejo določila 214., 215. in 216. člena ZBan-1. Ker pa obveznost varovati zaupne podatke ne velja, če dolžnost razkritja določa drug zakon (5. točka drugega odstavka 215. člena ZBan-1), in v tem primeru sta to ZJN-2 in ZDIJZ, izjema glede varovanja poslovne skrivnosti bank iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne odtehta javnega interesa, vezanega na uresničevanje ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja, in na to vezan demokratični nadzor javnosti nad pravilnostjo odločanja v postopkih javnega naročanja.
Tudi drugi odstavek 38. člena ZRev-2 nalaga obveznost varovanja zaupnih podatkov samo v tem določilu naštetim subjektom, ki opravljajo storitev za revizijsko družbo ali so v njej zaposleni ali so njeni družbeniki.
Po določilu drugega odstavka 22. člena ZJN-2 morajo biti javni podatki tudi tiste poslovne skrivnosti in tajni podatki, ki pomenijo količino in specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Tožeča stranka tako nima prav, ko trdi, da ZJN-2 ne določa, da bi bila dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevaje pogojev, javna.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumentacija upravne zadeve - postavitev skrbnika - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - pravni interes
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.
Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.
V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 11, 11/1, 11/1-6. ZMat člen 18a.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - test javnega interesa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če sta oba pogoja izpolnjena, pride v poštev test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in če bi ta test pokazal, da je interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa, bi bilo možno uporabiti izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, tako ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - kazenski postopek - poslovna skrivnost - ustna obravnava
Tožeča stranka ima pravni interes za vložitev tožbe, saj je bila njej izdana odločba, s katero ji je naloženo, da mora prosilcu razkriti določeno svojo dokumentacijo, s katero razpolaga.
Organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali postopka s prekrški, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Sodišče se strinja s toženko, da so poslovna skrivnost vsi tisti dokumenti, ki so posebej označeni z oznako poslovna skrivnost, še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede tistih dokumentov, kjer je treba presojati, ali bi razkritje pomenilo občutno škodo za posameznega udeleženca, če bi bila z dokumentacijo seznanjena nepooblaščena oseba. Toženka je sicer pridobila mnenja teh gospodarskih subjektov, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati, da so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi. V takem primeru je po prvem odstavku 154. člena ZUP treba razpisati ustno obravnavo.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme do dostopa - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki
Za podatke, ki jih zbira, obdeluje in z njimi razpolaga Statistični urad RS, je že zakonodajalec določil, da ne predstavljajo informacije javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta
Tožnik ugotovitvi, da dokumenti, ki jih zahteva, niso nastali, ne oporeka. Ker so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, upravna organa nista imela podlage za to, da bi tožnikovi zahtevi ugodila.
dostop do informacij javnega značaja - demokratična funkcija - funkcija nadzora - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Tožeča stranka je s tem, ko je na toženo stranko naslovila tako veliko število vlog za dostop do informacij javnega značaja, zlorabila pravico. Njen namen namreč ni bil le dostop do informacij, da bi lahko izvrševala demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pač pa je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipala z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih.
dostop do informacij javnega značaja - prenehanje prosilca - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku brez likvidacije - izpolnitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je toženka tožnici naložila, da mora prosilcu pokazati v izreku odločbe določene informacije. Glede na sprejeti sklep o prenehanju prosilca - d.o.o. po skrajšanem postopku brez likvidacije in v zvezi s tem navedene okoliščine, ki izhajajo iz sodnega registra, je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti sploh mogoča in v tej zvezi, ali je bil proti sklepu o prenehanju vložen ugovor oziroma ali je prosilec že izbrisan iz sodnega registra. Zato se sodišče do tožbenih ugovorov ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo, toženka pa bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/2. ZOsn člen 64, 65, 66.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delu organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če bi bila oba pogoja izpolnjena, bi prišel v poštev še test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker ZDIJZ nima izrecne določbe, da organ razkritje zahtevanega podatka zavrne, če poseben predpis prepoveduje dostop javnosti do zahtevane informacije, je treba vprašanje pravilne razlage in uporabe 64. in 65. člena ZOsn presojati v povezavi z drugim pogojem iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju tožnika. Ta ni izkazal prav nobene motnje v zvezi z zbiranjem in analiziranjem podatkov o rezultatih nacionalnega preverjanja znanja. Prav gotovo bi sicer motnje pri tožniku nastale, če bi bil z odločbo zavezan razkriti podatke v smislu razvrščanja osnovnih šol, po ZOsn pa tega ne bi smel storiti. Vendar je pravilno stališče toženke, da razkritje zahtevanih informacij ne pomeni, da bo tožnik razvrščal osnovne šole. Prepoved razvrščanja šol na podlagi podatkov in analiz o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se nanaša na javne zavode in ne na uporabnike izobraževalnih storitev v osnovnih šolah, kot je prosilec za dostop do predmetnih informacij. Treba je namreč zavarovati pravni vidik razlike med razvrščanjem s strani javno-pravnih subjektov po ZOsn in omogočanjem razvrščanja. Med strankama pa ni sporno, da predložitev zahtevanih dokumentov ne pomeni hkrati tudi že razvrščanja šol, ampak bi razkritje omogočilo morebitno razvrščanje šol s strani prejemnikov informacij.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135. URS člen 2, 15, 15/3, 15/5, 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacij javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil; za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe nedopustno poseženo glede na to, da prosilec očitno ne potrebuje več zahtevanih podatkov in je od zahtevka odstopil. V primeru zavrženja in tudi zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prizadeti stranki v nasprotju z njeno jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino ter upoštevaje načelo pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo toženka z umikom zahtevka prizadete stranke morala ravnati ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bilo v skladu z načelom pravne države, ki lahko zajema tudi načelo pravičnosti, če bi morala toženka poravnati stroške postopka tožniku. Zato je sodišče glede stroškovnega zahtevka uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2. ZEKom-1 člen 126, 126/4, 126/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - škodni test - konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem
Toženka je nepravilno interpretirala prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v smislu, da mora biti tudi na samem dokumentu označeno, da gre za poslovno skrivnost, in da ni dovolj, če družba s posebnim aktom določi, da so določeni podatki poslovna skrivnost. Nato je zavzela še drugo pravno stališče, in sicer, da poslovna skrivnost ni podana tudi zato, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne izvaja, če sploh ne gre za poslovno skrivnost. Toženka pa izmenično enkrat zagovarja rezultat škodnega testa, drugič navaja, da sploh ne gre za poslovno skrivnost, ti dve pravni argumentaciji pa se medsebojno izključujeta. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti.
Prav gotovo ne gre za poslovne skrivnosti v delu zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona; kljub temu pa gre lahko za poslovne skrivnosti v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost, in za ta del podatkov bo morala tožena stranka izvesti škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem bo lahko upoštevala pravilno stališče, da se zavezanec po ZDIJZ ne more izogniti dostopu do informacije javnega značaja s tem, da podatke o tržni dejavnosti in dejavnosti na podlagi javne službe ne evidentira ločeno. Pri izvedbi škodnega testa tudi ni brez vsakršnega pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem.
dostop do informacij javnega značaja - od drugega organa pridobljena informacija - zapis seje vlade - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Pri presoji, ali je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba vsakič od primera do primera, glede na konkretne okoliščine, oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa.
Breme dokazovanja, da bi razkritje zahtevane informacije (konkretno je to zapis obravnave določene točke seje Vlade RS) s standardom onkraj dvoma je na strani tožnika – Vlade RS, saj ta najbolje pozna in zato lahko opiše in izkaže motnje pri delovanju organa.
Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ med informacije javnega značaja uvršča informacije, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali jih je pridobil od drugih oseb. V ZDIJZ ni podlage za stališče, da bi organ v primeru, če informacijo dobi od drugega organa, moral slediti stališču tega drugega organa, o tem da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba škodnega testa ali /in testa javnega interesa pride(ta) v poštev samo, če se pred tem ugotovi, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-9, 6/1-11. ZG člen 56, 56/1, 56/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v postopku izdelave - motnje pri delovanje organa - varstvo osebnih podatkov - vprašanje tehnične narave - presoja v upravnem sporu
Pri izrazito tehničnih vidikih spora se sodišče pretežno omeji na presojo natančnosti in prepričljivosti argumentacije toženke in jo primerja z natančnostjo in prepričljivostjo argumentacijo tožnice kot zavezanca po ZDIJZ, pri čemer upošteva tudi prispevek prizadete stranke k tehnični ekspertizi spornih vprašanj. Na podlagi tega izhodišča je z vidika presoje prepričljivosti argumentov tožnice važno, da je od izdaje prvostopenjske odločbe do tožbe v upravnem sporu popolnoma spremenila razloge za zavrnitev zahteve, saj v tožbi uveljavlja povsem druge tri argumente, in sicer izjeme iz 3. točke (varstvo osebnih podatkov), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke (notranje delovanje organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih sodišče obravnava v obrazložitvi sodbe.
Določba 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZG, po katerem ZGS vodi evidence kot baze podatkov za „svoje delo“ in za statistično posploševanje, ne derogira ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - pravnomočna odprava izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je bila že pravnomočno odpravljena, tudi morebitna ugoditev tožbi za tožeči stranki ne bi pomenila pravne koristi, ki bi lahko izboljšala njun pravni položaj. Glede na povedano je sodišče, ki mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tožbo zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitev javnosti pri sojenju
ZKP kot ZDIJZ nudita različna odgovora na odprto vprašanje, ali je sodba lahko informacija javnega značaja, če je javnost v postopku izključena. Torej se je treba odločiti, kateremu predpisu dati prednost. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 128. člena ZKP napram uporabi ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka smiselno uporabiti določilo 128. in 360. člena ZKP predvsem v tem smislu, ali je sodišče smatralo, da mora biti pri razlogih sodbe javnost izključena in s tem v zvezi pritegniti v postopek razpravljajočega sodnika.