Naročnik opravljenih storitev pri najemu sobe, je opravljene storitve dolžan poravnati, ne glede ali ima denarna sredstva ali ne. Pavšalne navedbe o dogovoru, da bo tožba umaknjena, tudi niso pravno upoštevne.
Če sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP, zato mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti.
Preveč pavšalno definiranje pogoja iz 2. odst. 270. čl. ZIZ. Da bi bil izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, ne zadostuje, da ima tožena stranka blokiran žiro račun in da "prodaja premoženje". Potrebno je še, da je takšen način razpolaganja s premoženjem vzrok za obstoj nevarnosti, da tožeča stranka svoje terjatve ne bo mogla izterjati oz. bo izterjava otežena.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - stroški za tujo pomoč - povrnitev negmotne škode - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, kadar mu jo dajejo družinski člani, čeprav zaradi tega ni imel denarnih izdatkov.
Če pritožbene navedbe upnika merijo po svoji vsebini na razloge za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za popravo oziroma dopolnitev predloga za izvršbo, jih spričo določbe 36. člena ZIZ v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
Za veljavnost pismene oporoke pred pričami je bistveno, da jo oporočitelj podpiše pred dvema hkrati navzočima pričama, izjava, ki jo da pred njima, da je vse tako zapisano, kot je želel ter da se z njo (oporoko) strinja, vsebinsko ustreza zakonskemu besedilu izjave: "da je to njegova oporoka".
S tem, ko dolžnica zatrjuje in z listino dokazuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala z izterjavo dolga do izida preživninske sodbe po tožbi mlad. hčerke dolžnice zoper njenega očeta (za čigar prež. obveznost zalaga denar dolžnica kot mati) in ob upoštevanju njene nadaljnje trditve, da preživninska pravdna zadeva še ni zaključena, vzbudi dvom v pravilnost izdanega sklepa o izvršbi.
povrnitev negmotne škode - odgovornost delodajalca - odgovornost države - nesreča na delu ali v zvezi z delom - policist - obvezna vadba - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - višina denarne odškodnine
Tožnik je bil poškodovan v rednem delovnem času kot policist pri izvajanju obveznih vaj samoobrambe. Po splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti 080/1 3. čl. 2. tč. je podan izključitveni razlog, če pride do poškodbe ob pripravah za dirke in borbe. Tožnik se ni poškodoval ob pripravah za borbe, zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke, saj je imela druga tožena stranka svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri prvo toženi stranki.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Pogodba o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem, ki se sklicuje na domačo prodajno pogodbo, ki je nična, ne more biti podlaga za vpis po 86. čl. ZZK. Stranka se v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne more sklicevati na konvalidacijo domače pogodbe po 73. čl. ZOR.
Za kršitev te pravice morata biti kumulativno izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj. Objektivni obsega neposredne ali posredne posege, subjektivni pa, da pride do prizadetosti oziroma okrnitve avtorjeve osebnosti.
Ali bo preiskovalni sodnik opravil narok, ali pa bo o svojem predlogu seznanil obdolženca in zagovornika pisno, se odloči preiskovalni sodnik v vsakem konkretnem primeru posebej glede na vse okoliščine. Naveden postopek je predpisan zato, da imajo stranke pred odločitvijo senata pravico in možnost, da podajo svoje stališče glede predloga o podaljšanju pripora; za uresničitev te svoje pravice pa morata imeti obdolženec in njegov zagovornik na razpolago primeren čas. Kakšen pa je primeren čas, pa je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru.
Pravilno je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, saj iz opisa časa storitve dejanj v obtožnem predlogu izhaja, da je kazenski pregon zoper obdolžence absolutno zastaral še pred vložitvijo obtožnega predloga.
negmotna škoda - odškodnina za telesne in duševne bolečine in strah
Za prestane in bodoče bolečine v zvezi s poškodbo štirih prstov desne roke, s posledično amputacijo kazalca in sredinca v višini srednjega členka, je sodišče prisodilo tožniku pravično odškodnino, ko mu je priznalo: za telesne bolečine 1,200.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za skaženost 1,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT.