Tožnik je pri nesreči pri delu utrpel zlom - dislokacijo manjšega dela zunanjega roba desne pogačice. Zaradi te poškodbe v vsakdanjem delu ni prikrajšan - tudi ne pri opravljanju poklica. Le za izjemno velike napore ni sposoben. Odškodnina za telesne bolečine 800.000,00 SIT, za duševne zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT, za strah 100.000,00 SIT, in skaženost 50.000,00 SIT, je pravična odškodnina.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka
Za preživljanje otroka potrebni in upravičeni stroški niso le tisti, ki pokrivajo njegove osnovne življenjske potrebe, temveč tisti, ki zagotavljajo njegov normalen razvoj v prihodnosti, upoštevaje tudi njegov doseženi življenjski standard ob določitvi preživnine. Položaj otroka se s prenehanjem družinske skupnosti ne sme bolj poslabšati, kot je to neizogibno. Vprašanje ali oče soglaša z dejavnostjo mld. sina, ni odločilno za določitev preživnine. Za to je pomembno le, da takšni stroški v resnici nastajajo.
ZOR člen 53, 53/1, 262, 262/1, 1065, 53, 53/1, 262, 262/1, 1065.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - nagib za sklenitev pogodbe
Toženka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost kljub temu, da je sposojeni denar izročila tretji osebi, ki ji je obljubila zaposlitev. Praviloma nagibi iz katerih je bila pogodba sklenjena ne vplivajo na njeno veljavnost.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti le potrebne stroške, zato tisti od dveh dolžnikov, zoper katera je bila izdana začasna odredba, ki ji ni ugovarjal, ni dolžan nositi nadaljnjih stroškov postopka, ki so nastali zaradi ugovora drugega dolžnika, ker ti stroški v razmerju do tistega, ki je začasno odredbo sprejel brez ugovora, niso potrebni stroški.
Po vloženi pritožbi je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo s popravnim sklepom z dne 14.7.1999 popravilo z navedbo pravilnega naziva tožene stranke. Ker se tožena stranka zoper navedeni popravni sklep ni pritožila, so ob reševanju njene pritožbe zoper sodbo v zvezi s popravnim sklepom, navedbe o izdaji sodbe zoper stranko, ki ne more biti pravdna stranka, brezpredmetne. Napaka v nazivu tožene stranke je bila namreč s popravnim sklepom, izdanim na podlagi 342. čl. ZPP, sanirana.
Dolžnik v ugovoru le pojasnjuje, zakaj je prišlo do izdaje sklepa o izvršbi. Ta ugovor je prvo sodišče štelo kot neutemeljen in ga je poslalo pritožbenemu sodišču, ki ga je obravnavalo kot pritožbo in jo je kot neutemeljeno zavrnilo.
S priznanjem terjatve do zapuščine, ki jo dedič uveljavlja v prepozno vloženi pritožbi zoper sklep o dedovanju, bi bile prizadete pravice drugih, ki se na ta sklep opirajo, zato take pritožbe ni mogoče upoštevati.
Če je tožnik med pravdo "skrčil" svoj denarni zahtevek, se uspeh pravdnih strank kot kriterij za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov po 154. čl. ZPP/77 vrednoti v razmerju med zneskom, s katerim je uspel in skrčenim zneskom. Ker je skrčitev zahtevka v bistvu delni umik tožbe, se o povrnitvi od tega zneska odmerjenih stroškov odloča po pravilih iz 158. čl. ZPP/77.
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Določbe 256. čl.
ZIZ ni mogoče interpretirati v povezavi z določbo drugega odstavka 266. čl. ZIZ, po kateri pomeni uvedba pravdnega postopka atrakcijo stvarne pristojnosti sodišča.
Sodišče sme za začasnega skrbnika zapuščine imenovati osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Pred postavitvijo skrbnika je potrebno o tem zaslišati dediče.
nedovoljena pritožba - sklep izvenobravnavnega senata sodišča prve stopnje
Ker po določbi 1. odstavka 283. člena ZKP zoper sklep senata sodišča prve stopnje s katerim je bil ugovor zoper obtožnico zavrnjen kot neutemeljen pritožba ni dovoljena, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper tak sklep pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Dejstvo, da predstavljajo posledice telesnih poškodb v znatni meri le začasno zmanjšanje tožnikove življenjske aktivnosti, vpliva na višino satisfakcije za duševne bolečine.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354/2, 354/2-11, 333, 333/2, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 76, 76.
ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - ustavitev izvršbe na predlog dolžnika - pravnomočno razsojena stvar
Ker je sodišče že odločilo, ko je prejelo predlog, pa je bila zadeva že odločena in odpravljena, je pravilna ugotovitev iz obrazložitve sklepa z dne 15.4.1999, da gre za odločitev po uradni dolžnosti. Sodišče je torej moralo odločiti o dolžnikovi vlogi, ki jo je podal po izdaji sklepa. Res je, da dolžnik v trenutku oddaje predloga ni mogel vedeti, da je sodišče že odločilo po uradni dolžnosti. Vendar to na pravilnost in zakonitost sklepa ne vpliva, saj je odločitev vseeno pravilna.
Uradna oseba, ki od voznika, s katerim izvaja uradni postopek sprejme denar v zameno za opustitev podaje ustreznega predloga za prekršek oziroma izrek ustrezne mandatne kazni stori kaznivo dejanje neupravičenega jemanja podkupnine po 1. odst. 267. člena KZ.
Z vodenjem postopka, kot da se ga udeležuje pravna oseba, ki pa je prenehala zaradi pripojitve k drugi pravni osebi, zagreši sodišče bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP.