Obtoženka je v postopku storitev kaznivega dejanja odkrito priznala, zato njenega zanikanja dejanja oškodovanki neposredno po dogodku, pri čemer je tudi pojasnila, v kakšnih okoliščinah je dejanje zanikala, le ni moč dati takšne teže, kot to zatrjuje pritožnik. Njen pozitiven odnos se kaže tudi v takojšnji povrnitvi vse škode oškodovanki, tudi tiste, ki ji je bila povzročena zaradi pridobitve dokumentov. Zato pritožba, ki se zavzema za zvišanje določene kazni v pogojni obsodbi ni utemeljena.
ZVGLD člen 5, 71, 71/4, 5, 71, 71/4. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi
To, da je lovska organizacija zahtevala postavitev prometnega znaka, samo po sebi še ni dovolj za razbremenitev njene krivde za nesrečo zaradi naleta divjadi.
Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti je 1,500.000,00 SIT. Glede na tožničino mladost (ob nezgodi je bila stara 17 let), spol in vidnost posledic nezgode je takšna odškodnina utemeljena. Posledice se namreč kažejo v brazgotini na desnem komolcu, dolgi 8 cm in široki 12 mm in ki je prekomerno izražena in zadebeljena, v 15,5 cm dolgi in 7 mm široki brazgotini na desnem kolenu z vidnimi sledovi prečnih šivov, v luskavici, ki se pojavlja v predelu obraza, na lasišču in v krčnih žilah, ki so dobro vidne. Zaradi tega tožnica ne more več nositi kratkih kril. Ob upoštevanju dejstva, da gre za mlado dekle, pri katerem je lep in zdrav zunanji videz ter družabno življenje z vrstniki na prvem mestu in se krčnih žil, brazgotin in luskavice zelo sramuje, je sodišče prve stopnje odmerilo prenizko odškodnino.
Ker izvira terjatev upravnika stanovanjske stavbe glede plačanih stanovanjskih stroškov za lastnico stanovanja iz pogodbe o naročilu in ima materialnopravno podlago v določbi 1. odst. 759. člena ZOR, je pravilno prvostopno sklicevanje na petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
ZTLR člen 70, 76, 78, 70, 76, 78. ZPP (1977) člen 109, 109/3, 191, 191/3, 109, 109/3, 191, 191/3.
posest - motenje posesti z odvzemom električne energije - stvar - definicija
ZTLR v 70. členu opredeljuje posest stvari in posest pravice. Pri tem pojma stvari ne gre obravnavati ozko, čeprav je sodišče uporabilo izraz pravica rabe električne energije, s tem ni mislilo na pravice, kot jih pojmuje tožena stranka. ZTLR za razliko od bivšega ODZ ne definira pojma stvari. ODZ v paragrafu 285 določa, da je vse, kar se razlikuje od oseb in ljudem služi za uporabo, v pravnem smislu stvar. Danes pod pojmom stvari v pravnem smislu razumemo materialne dele narave, ki jih lahko čutno zaznavamo, ki so prostorsko omejeni in obstajajo v sedanjosti, ali pa zanje obstajajo pogoji, da bodo resnično nastali v prihodnosti. Stvari so tudi naravne sile oz. energija, kot na primer elektrika, toplovod, plin..., če so podrejene človekovemu nadzoru in so namenjene, da mu služijo.
Uradna oseba, ki od voznika, s katerim izvaja uradni postopek sprejme denar v zameno za opustitev podaje ustreznega predloga za prekršek oziroma izrek ustrezne mandatne kazni stori kaznivo dejanje neupravičenega jemanja podkupnine po 1. odst. 267. člena KZ.
ZOR člen 155, 189, 189/1, 189/3, 195, 195/1, 155, 189, 189/1, 189/3, 195, 195/1.
povzročitev škode - povrnitev gmotne škode - obseg povrnitve gmotne škode - nezmožnost za delo zaradi poškodbe - izgubljeni zaslužek - izgubljeni dobiček - verjetnost zaposlitve
Zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem po prometni nesreči, pomeni izgubljeni dobiček, saj gre za preprečitev povečanja premoženja (155. člen ZOR). Ugotoviti je treba, kakšen dohodek bi bilo glede na normalen tek stvari utemeljeno pričakovati. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da ni izkazana zanesljiva verjetnost tožnikove zaposlitve pri družbi X v Švici v času od 1.7.1985 do 31.5.1997 in da zato ni temelja pričakovanega dobička - zaslužka za to obdobje.
Glede predložitve listin se drugotožena stranka sklicuje na situacijo, ki jo ureja določilo 233. člena ZPP (ko je listina pri nasprotni stranki) in ne na situacijo iz 232. člena ZPP, kot zmotno meni sodišče. Sodišče je bilo zato dolžno tožečo stranko pozvati k predložitvi listin, kot je to predlagala drugotožena stranka.
Zaslišanje priče ne more nadomestiti navedb strank o pomembnih dejstvih, s katerimi stranka izpodija navedbe in dokaze nasprotne stranke (primerjaj 219. in 1. odst. 299. člena ZPP). Informativnih dokazov ZPP ne pozna. Stranka sama je bila zato dolžna obrazložiti finančno konstrukcijo, s katero bi utemeljevala svoje trditve, da ni šlo za sklenitev škodljive pogodbe, zaslišanje predlagane priče pa bi lahko služilo le potrditvi zatrjevanih dejstev. Povezanost dejstev s predlaganimi dokazi je posebej opredeljena v 1. odst. 300. člena ZPP, po katerem sodišče odredi izvedbo (predlaganih) dokazov s sklepom, v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz.
Po 1. odst. 104. člena ZOR mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Pravila o sočasni izpolnitvi kondikcijskega zahtevka veljajo tudi v primeru ugotovljene ničnosti pogodbe, razen v primeru iz 2. odst. 104. člena ZOR, na katerega pa prvostopno sodišče svoje odločitve ni oprlo. Pravilo o sočasni izpolnitvi iz 1. odst. 104. člena ZOR izhaja iz načela, da iz izpolnitve neveljavnega (ničnega) posla, ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. S tem, ko je prvostopno sodišče za presojo višine oškodovanja družbene lastnine in višine vrnitvenega zahtevka iz nične pogodbe, upoštevalo le plačilo prvotožene stranke po izstavljenih računih tretjetoženi (v koloni A revizijskega poročila na strani 10 in strani 11), ni pa upoštevalo tudi koristi prvotožene stranke, določila 1. odst. 104. člena o vračanju prejete izpolnitve ni uporabilo pravilno.
Stroški zastopanja po odvetniku v izvršilnem postopku so stroški, potrebni za izvršbo, zato mora sodišče take stroške na zahtevo upnika odmeriti in naložiti v plačilo dolžniku.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari je storjeno tako z uničenjem tuje stvari (razbitjem stekla), kakor tudi z napravo stvari za nerabno (odstranitev humusa ob asfaltni poti). Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je šlo v obeh primerih za stvari oškodovanca, pri čemer tudi glede na višino pravilno ugotovljene škode (90.000,00 SIT) ni mogoče govoriti o dejanju majhnega pomena, je glede na prispevek oškodovanca, ki je s svojim ravnanjem izzval obdolženčevo naklepno ravnanje, sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo obdolžencu trideset dnevnih zneskov oziroma 120.000,00 SIT denarne kazni.
stanovanjska pravica - pravica do uporabe stanovanja
Mati predlagatelja je drugo stanovanje kupila v januarju 1992. Takšne situacije pa se po uveljavitvi Stanovanjskega zakona v novembru 1991 ne presojajo več po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih, ker novi Stanovanjski zakon ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi podaljšal uporabo določbe 4. odstavka 19. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih tudi v čas veljave Stanovanjskega zakona.
Z upoštevnim vlaganjem zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, zaradi katerega se je vrednost tega premoženja bistveno povečala, je zakonec, ki je vlagal v premoženje drugega zakonca pridobil na njeni stvarno pravni delež.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIZ člen 76, 76.
ustavitev izvršbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje s sklepom na podlagi 76. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 109. čl. ZPP ustavi izvršbo, če upnik v določenem roku izvršilnega predloga ne popravi tako, da sporoči točen dolžnikov naslov.
Sodišče sme za začasnega skrbnika zapuščine imenovati osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Pred postavitvijo skrbnika je potrebno o tem zaslišati dediče.
preživninske potrebe mladoletnih otrok - zmožnost zavezanca - določitev preživnine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prvo sodišče je nepopolno ugotovilo, v kakšni višini je toženec poravnal preživninsko obveznost za eno izmed spornih obdobij, kar je pomembno za določitev preživnine.