Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (ZPIZ Slovenije) ni dolžna prodati stanovanja v stanovanjski hiši (po določilih o privatizaciji stanovanj), ki je bila v celoti namensko zgrajena za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in ima poseben status.
V postopku izvršbe so možnosti ugovarjanja s strani dolžnika z zakonom (ZIZ) omejene, zato pritožbeno sodišče presoja ugovor le v okviru zakonsko določenih razlogov. V tem oziru ni pomembno navajanje dolžnika, kako živi in katere (ne)premičnine (ne) poseduje.
Dolžnik v ugovoru le pojasnjuje, zakaj je prišlo do izdaje sklepa o izvršbi. Ta ugovor je prvo sodišče štelo kot neutemeljen in ga je poslalo pritožbenemu sodišču, ki ga je obravnavalo kot pritožbo in jo je kot neutemeljeno zavrnilo.
Izgradnja parkirno garažne hiše ni dejavnost, ki bi jo bilo potrebno trajno in nemoteno izvajati. Zato ne sodi med gospodarske javne službe. Prvostopno sodišče je zato zmotno presodilo postopek izbire izvajalca za izgradnjo parkirno garažne hiše kot postopek pridobivanja koncesionarjev na podlagi javnega razpisa (1. odst. 36. člena ZGJS), ki se konča z upravno odločbo (1. odst. 37. člena ZGJS). Izbira najugodnejšega ponudnika je bila opravljena z aktom poslovanja in ne z upravnim aktom. Za spor v zvezi s takim načinom izbora najugodnejšega ponudnika pa se uporabljajo pravila pravdnega postopka (1. člen ZPP).
stanovanjska pravica - pravica do uporabe stanovanja
Mati predlagatelja je drugo stanovanje kupila v januarju 1992. Takšne situacije pa se po uveljavitvi Stanovanjskega zakona v novembru 1991 ne presojajo več po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih, ker novi Stanovanjski zakon ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi podaljšal uporabo določbe 4. odstavka 19. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih tudi v čas veljave Stanovanjskega zakona.
Če pritožbene navedbe upnika merijo po svoji vsebini na razloge za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za popravo oziroma dopolnitev predloga za izvršbo, jih spričo določbe 36. člena ZIZ v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
Opustitev izročitve ni ravnanje, ki bi pomenilo motenje ali odvzem posesti. Izročitev je pravnoposlovno ravnanje, medtem ko je motenje posesti poseg v dejansko oblast nad stvarjo. Tožeča stranka je sama pripeljala avto k toženi. Kakšna je bila pravna podlaga za to, da je avto zaradi popravila pustila pri njej, pa v sporu zaradi motenja posesti ni pomembno, saj se sodišče omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je izključeno pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih.
ZOR člen 277, 324. ZRTVS člen 15. Pravilnik o načinu prijave in odjave RTV sprejemnika člen 5.
izpolnitev denarne obveznosti - prispevek za opravljene radijske in televizijske dejavnosti - odjava TV sprejemnika
Imetnik TV sprejemnika je dolžan skladno z določilom člena 15 Zakona o RTV Slovenije (Ur. l. RS št. 18/94) plačevati prispevek za opravljene radijske in televizijske dejavnosti, dokler TV sprejemnik ne odjavi skladno s Pravilnikom o načinu prijave - odjave RTV sprejemnika (Ur.. l. RS, št.a 38/86).
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - odgovornost za mladoletnika
Ravnanje staršev je malomarno, kadar ne dosega skrbnosti povprečnih staršev v danih okoliščinah. Vprašanje je, ali bi starša lahko predvidela, da se bo njun sin medtem ko sta ga pustila samega na dvorišču, vozil s tujim kolesom in povzročil škodo.
Stvarna služnost vožnje se pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Stvarna služnost vožnje preneha tudi v primeru, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha drug razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena.
Ker je od takrat, ko je tožnik zvedel za škodo, pa do vložitve tožbe, poteklo več kot tri leta, je tožbeni zahtevek po določbi 1. odstavka 376. člena ZOR zastaran.
Stroge posledice neudeležbe upnika na rubežu od upnika terjajo, da stori vse, kar je možno, da s svojo udeležbo na rubežu prepreči ustavitev izvršbe. Po faxu in po pošti poslano opravičilo oziroma predlog za predložitev rubeža zaradi zadržanosti pooblaščenke upnikov takih prizadevanj ne predstavlja.
preživninske potrebe mladoletnih otrok - zmožnost zavezanca - določitev preživnine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prvo sodišče je nepopolno ugotovilo, v kakšni višini je toženec poravnal preživninsko obveznost za eno izmed spornih obdobij, kar je pomembno za določitev preživnine.
Sodišče lahko uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le tedaj, kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso podani in kadar se zadnja mirna posest ne da ugotoviti.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka
Za preživljanje otroka potrebni in upravičeni stroški niso le tisti, ki pokrivajo njegove osnovne življenjske potrebe, temveč tisti, ki zagotavljajo njegov normalen razvoj v prihodnosti, upoštevaje tudi njegov doseženi življenjski standard ob določitvi preživnine. Položaj otroka se s prenehanjem družinske skupnosti ne sme bolj poslabšati, kot je to neizogibno. Vprašanje ali oče soglaša z dejavnostjo mld. sina, ni odločilno za določitev preživnine. Za to je pomembno le, da takšni stroški v resnici nastajajo.