Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo vse okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije, med drugim je dovolj upoštevalo dejstvo, da mora obdolženec skrbeti za dva mladoletna otroka, hkrati pa tudi dejstvo, da je bil obdolženec že večkrat kaznovan, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
ZOR člen 313, 313. ZIP člen 123, 124, 124/1, 127, 123, 124, 124/1, 127. ZIZ člen 58, 58.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - delni umik predloga za izvršbo - vračunanje obresti
Kadar sodišče delno ustavi izvršbo za plačani znesek, ne odloči ponovno, da se izvršba nadaljuje za preostali znesek terjatve, saj se izvršba nadaljuje že na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Ko je sodišče uporabilo program, ki ga uporabljajo sodišča za izračun obresti po konformni metodi, bi ga moralo uporabiti dosledno in od delnega plačila naprej tako obrestovati kapitalizirano in dolgovane glavnice. Sklep, ki nalaga določeni banki, naj opravi izplačilo iz določenega računa dolžnika, ne more veljati tudi proti drugim bankam. Uporaba procesnih določb po analogiji bi pomenila nedopusten poseg v pravno varnost.
Dogovor o višji kupnini od tiste, ki je navedena v pisni pogodbi, ni ničen, čeprav je sklenjen z namenom obiti davčne predpise; posledice takega nedovoljenega dogovora je treba odpraviti na upravnopravnem področju.
V pritožbi zatrjevano slabo premoženjsko stanje ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga proti sodbi, s katero je tožencu naloženo plačilo dolgovane obveznosti.
Uradna oseba, ki od voznika, s katerim izvaja uradni postopek sprejme denar v zameno za opustitev podaje ustreznega predloga za prekršek oziroma izrek ustrezne mandatne kazni stori kaznivo dejanje neupravičenega jemanja podkupnine po 1. odst. 267. člena KZ.
Če je bil dedič napoten na pravdo zaradi izločitve iz zapuščine in tožbe ne vloži, sodišče na podlagi 4. odst. 213. člena ZD nadaljuje z zapuščinskim postopkom. Dedič ne more ponovno uveljavljati izločitev iz zapuščine s tem, da zahteva le večji obseg izločitve, kajti za vložitev tožbe je pomembna vsebina pravnega varstva, ne pa obseg izločitve.
ZST člen 4, 4/2-1, 9, 9/2, 4, 4/2-1, 9, 9/2. ZPP člen 358, 367, 358, 367.
taksna obveznost - zastaranje - pravni interes za pritožbo
Pritožnik, čigar taksna obveznost je zastarala, nima pravovarstvene potrebe za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Preveč pavšalno definiranje pogoja iz 2. odst. 270. čl. ZIZ. Da bi bil izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, ne zadostuje, da ima tožena stranka blokiran žiro račun in da "prodaja premoženje". Potrebno je še, da je takšen način razpolaganja s premoženjem vzrok za obstoj nevarnosti, da tožeča stranka svoje terjatve ne bo mogla izterjati oz. bo izterjava otežena.
Kazenski postopek pred sodiščem se lahko začne le na zahtevo upravičenega tožilca. Pred okrajnim sodiščem je to obtožni predlog. V prvem odstavku 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje, opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno pristojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen. Sodba, ki jo izreče sodišče, pa se lahko nanaša le na dejanje, ki je opisano v obtožnem aktu. Obtožni predlog mora sestaviti pristojni tožilec, to je lahko državni tožilec, ali pa v primeru odstopa od pregona ali zavrženja ovadbe oškodovanec kot tožilec, ki mora sestaviti obtožni predlog tako, kot je to določeno v zakonu. Če tega ne zmore sam, si mora poiskati pomoč strokovnjaka. V nobenem primeru pa obtožnega predloga ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
Če je tožnik med pravdo "skrčil" svoj denarni zahtevek, se uspeh pravdnih strank kot kriterij za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov po 154. čl. ZPP/77 vrednoti v razmerju med zneskom, s katerim je uspel in skrčenim zneskom. Ker je skrčitev zahtevka v bistvu delni umik tožbe, se o povrnitvi od tega zneska odmerjenih stroškov odloča po pravilih iz 158. čl. ZPP/77.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 113, 365-2, 113, 365-2.
preizkus neobrazložene (telegramske) pritožbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Telegramska pritožba je popolna pritožba, zato dopolnitve, ki jo pošlje stranka že po poteku pritožbenega roka, pritožbeno sodišče ne upošteva.
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Ker izvira terjatev upravnika stanovanjske stavbe glede plačanih stanovanjskih stroškov za lastnico stanovanja iz pogodbe o naročilu in ima materialnopravno podlago v določbi 1. odst. 759. člena ZOR, je pravilno prvostopno sklicevanje na petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - obvezna obramba
Na glavno obravnavno je namesto postavljene zagovornice pristopil drug odvetnik in predložil splošno substitucijsko pooblastilo postavljene zagovornice. Ker ZKP ne predvideva možnosti, da bi postavljeni zagovornik smel pooblastiti drugega odvetnika za zagovarjanje obdolženca, je sodišče prve stopnje štelo, da tak prenos pooblastil za zagovor obdolženca ni dovoljen in je zato, ob smiselni uporabi določb 308. člena ZKP in II. odstavka 72. člena ZKP, postavljeno zagovornico razrešilo in obdolžencu, da bi lahko opravilo obravnavo v nujni priporni zadevi, postavilo drugega zagovornika po uradni dolžnosti. Sklep o razrešitvi postavljene zagovornice je izdalo ob smiselni uporabi določb II. odstavka 72. člena ZKP. Po določbah III. odstavka tega člena, pa pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIZ člen 76, 76.
ustavitev izvršbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje s sklepom na podlagi 76. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 109. čl. ZPP ustavi izvršbo, če upnik v določenem roku izvršilnega predloga ne popravi tako, da sporoči točen dolžnikov naslov.