sklep o izvršbi - ugovor kot pritožba - stvari, izvzete iz izvršbe
Upniku v predlogu za izvršbo ni treba natančneje označiti premičnin, kadar zahteva izvršbo nanje. Z dovoljeno izvršbo na dolžničine premičnine sodišče še ni poseglo na kakšno stvar, ki bi bila iz izvršbe izvzeta.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru priznava obstoj dolga, nasprotuje pa plačilu obračunanih obresti, ker te niso bile dogovorjene. Dolžnik je s tem sicer navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar so ta presplošna, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove ali gre za pogodbene ali zamudne obresti, za svoje trditve pa tudi ni ponudil ustreznih dokazov, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato ugovor ni obrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP v 2. odstavku 155. člena določa, da se v primeru, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, taki stroški odmerijo po tarifi. Ker predmetna zakonska določba torej napotuje na uporabo Odvetniške tarife, ta pa ne predpisuje obračunavanja odvetniških storitev z upoštevanjem 19 % davka na dodano vrednost, odvetnik ni upravičen do plačila svojih storitev po pravilu število točk za posamezno storitev x vrednost točke + 19 % davek na dodano vrednost.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o reklamacijah ni podprl s konkretnimi trditvami, katero blago je bilo reklamirano, kdaj, v kakšni količini in vrednosti ter zaradi kakšnih napak, zato je dolžnikov ugovor glede na določbo 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče pravnomočno sodbo samo še prisilno izvrši, lahko dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja le še iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnica mora ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti tako, da navede dejstva s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. V fazi dovolitve izvršbe je presoja (ne) utemeljenosti ugovora s strani sodišča omejena na ugovorne razloge, ki jih določa zakon, zato jih mora dolžnica po vsebini določno opredeliti.
pogoj za izdajo začasne odredbe - nenadomestljiva škoda
Če tožnik z izdajo začasne odredbe zahteva prepoved bodočega dovažanja stvari in na spornem prostoru že ležijo stvari, ne gre za nenadomestljivo škodo in ni podan pogoj za izdajo začasne odredbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso predloženi dokazi, ki bi jih dolžnik moral in mogel predložiti, ta ni obrazložen. Neobrazložen ugovor pa ni utemeljen.
Če stranka izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora v njej konkretno navesti, v čem je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali zmotno.
ZPP (1977) člen 213, 213/1, 213/1-1, 313, 313/1, 213, 213/1, 213/1-1, 313, 313/1. SZ člen 58, 58/2, 58, 58/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - združitev pravd v skupno obravnavanje
Ker je določba 213. člena ZPP pooblastilne narave, se mora sodišče držati namena in obsega pooblastila. Le-ta pa sta določena s splošnimi načeli pravdnega postopka in drugimi določbami ZPP.
Neprepričljiva in nelogična dokazna ocena prvostopnega sodišča o udeležbi toženca v prometni nezgodi je razlog za razveljavitev sodbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - zapustitev kraja nesreče
Upoštevaje med pravdnima strankama sklenjeno zavarovalno pogodbo in splošne pogoje A0-92, ki so njen sestavni del (to je materialnopravna podlaga za odločitev v tej zadevi), tožencu ni uspelo ovreči domneve, določene v 3. točki 3. odstavka (pod točko c) Splošnih pogojev, po kateri šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi alkoholiziranosti, upoštevaje dejstvo, da je toženec po nesreči s kraja nesreče odpeljal in sicer ne glede na to, da se je kasneje, ko na kraju nesreče ni bilo nikogar več, tja vrnil.
ZOR člen 80, 80/2, 80, 80/2. CZ člen 30b, 30b, 30b.
ara - neizpolnitev pogodbe - plačilo carine
Če mora prodajalec pred odsvojitvijo stvari poravnati carinske obveznosti, pa tega ni pripravljen storiti, je odgovoren za neizpolnitev pogodbe ter zato na kupčevo zahtevo dolžan vrniti dvojno aro.
odškodnina v prometni nezgodi - pešec - avtomobilist - nasprotje v izvedenskih mnenjih
Sodišče mora razčistiti nasprotja v izvedenskih mnenjih in tako ugotoviti potek nezgode in obseg poškodbe. V razmerju pešec - avtomobilist je odgovornost avtomobilista objektivna.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da ji vabilo na narok za glavno obravnavo ni bilo osebno vročeno, zato velja domneva o resničnosti tistega, kar se o vročitvi potrjuje v vročilnici.
Ker pritožba ni obrazložena, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le še v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl. ZPP. Ker tudi teh kršitev ni bilo je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).
Za zaznambo spora je predpisan le pogoj, da teče sodni postopek v zvezi z naprimer pridobitvijo stvarne pravice. Tak pogoj je izpolnjen, če teče pravda o ugotovitvi služnosti, ki se na osnovi pravnomočne sodbe vknjiži v zemljiški knjigi.
KZ člen 51, 51/3, 145, 145/1, 51, 51/3, 145, 145/1.
ogrožanje varnosti - pogojna obsodba
Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja, in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 265/I KZ, je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.