Milejši ukrep prepovedi približevanja, izrečen obdolžencu, doslej ni bil učinkovit, kar končno priznava tudi pritožba, ko na svoj način skuša prikazati razloge za obdolženčevo kršitev tega ukrepa. Po drugi strani pa pritožba tudi ne ponudi odgovora na vprašanje, v kakšnih (krajevnih) okoliščinah bi bilo morebiti mogoče izvajati hišni pripor. Vsaj za zdaj se kot edina možnost kaže izvrševanje hišnega pripora na naslovu obdolženčevega bivanja, ki pa je tudi kraj storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ko torej ta možnost izvrševanja hišnega pripora, druge pa obramba ne ponudi, ponovno ne gre skupaj s ciljem, ki naj bi ga hišni pripor zasledoval.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/2. ZDR-1 člen 126, 127, 130. OZ člen 274, 311, 312, 318.
razlika v plači - dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - pogodbeno pravo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - trditveno breme - preiskovalno načelo - pobotni ugovor - vračilo izplačanih stroškov - stroški službenih poti - nepobotljivost terjatev
Vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva, v okvir trditvenega bremena strank pa zato spadajo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Toženec v prvem sojenju ugovora zoper tožbeni zahtevek za plačilo razlik v plači ni utemeljeval z določilom, da se je tožnica s podpisom sporazuma odpovedala zapadlim zahtevkom iz naslova prikrajšanja pri plači. Te trditve je brez navedbe opravičljivega razloga za to podal prvič šele v drugem sojenju.
Ključna je presoja, da pogodbeno določilo o vključitvi stroškov prehrane v osnovno plačo nasprotuje kogentnim določbam 126., 127. ter 130. člena ZDR-1 in da so bili v dogovorjeno osnovno plačo nepravilno vračunani tudi stroški za prevoz na delo in od marca 2017 dalje stroški službenih poti.
Terjatve tožnice do toženca predstavljajo bruto zneske plač, ki poleg neto zneskov plač vsebujejo davke in prispevke. Na drugi strani je v pobot uveljavljana terjatev brez davkov in prispevkov. To pomeni, da terjatve strank niso istovrstne in zato tudi ne pobotljive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070854
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 40. ZPP člen 452, 458, 458/1.
pritožba v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - pravica do naravnega sodnika - triaža - neenakopravno obravnavanje - rok za dopolnitev tožbe - rok za odgovor na tožbo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - predložitev pooblastila odvetnika - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - upoštevanje nepravnomočne sodbe - plačilo stroškov upravljanja - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe - razdelilnik stroškov - napačen obračun - delna ugoditev pritožbi
SZ-1, ki je nadomestil prejšnji SZ, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Šele novela SZ-1E je v 41. členu določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika. Iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Zato sklenjena pogodba o upravljanju še vedno zavezuje, tožnik pa je še vedno upravnik večstanovanjske stavbe.
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97, 97/4, 97/5, 97f, 97f/2.
dnevni počitek - sklepčnost tožbe - prekoračitev trditvene podlage - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Podobno kot velja v sporih, ki so se nanašali na tedenski počitek, je treba, da bi bil tožnik do vtoževane odškodnine za premoženjsko škodo oziroma plačila za več opravljeno delo upravičen, ugotoviti, ali je v času pripravljenosti in počitka oziroma v urah, ko bi mu bil zagotovljen dnevi počitek, dejansko opravljal določeno (konkretno) nalogo (in koliko časa jo je opravljal).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071458
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZGJS člen 59, 59/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5, 5/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 14, 14/1. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-2. Odlok o oskrbi s pitno vodo (2005) člen 2, 2-2.
komunalne storitve - pasivna legitimacija - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitve javne službe - solidarno poroštvo - narok v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka
Obveznost plačila za storitve obvezne gospodarske javne službe nima pogodbene podlage, temveč temelji na zakonu in podzakonskih predpisih, ki določajo, da je zavezanec za plačilo uporabnik storitev obvezne gospodarske javne službe.
Drži sicer, da se je upravnik s Pogodbo kot porok in plačnik zavezal plačati za storitve, ki jih tožeča stranka izvaja kot gospodarsko javno službo, vendar pa je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da to dejstvo povzroči, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev. Tožena stranka je pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev že na podlagi predpisov o obveznih gospodarskih javnih službah.
Plačilu storitve zagotavljanja določenega števila delavcev se tožena stranka ne more izogniti s pavšalnim sklicevanjem na nekvalitetno opravljeno delo, saj razmerje med pravdnima strankama nima pravne narave podjemne pogodbe med izvajalcem in naročnikom. Da bi tožeča stranka kršila kakšno drugo pogodbeno dogovorjeno obveznost tožena stranka ni trdila.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - laična pritožba - izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - neodpravljiva pomanjkljivost - pogoji za zavrženje vloge
Zaradi pomanjkljivost iz četrtega odstavka 86. člena ZPP se vloga ne pošilja v popravo (če stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit ni predložila dokazila), oziroma je pomanjkljivost neodpravljiva (če stranka nima opravljenega pravniškega državnega izpita), ampak se takoj zavrže (367.č člen ZPP), morebitna odobritev brezplačne pravne pomoči za stroške odvetnika (na kar se sklicuje toženec) zato ne bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 85/2, 88, 88/2, 88/5, 200, 200/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 144, 144/1, 155, 155/1. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (2007) člen 38, 38/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvršljivost izreka - pravočasnost tožbe - vročitev odpovedi - vročitev pisnega opozorila - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče podanim razlogom glede vročitve pisnega opozorila (in prvega vabila na zagovor) v celoti pritrjuje kot pritrjuje pravilno presoji, da je, ker pisno opozorilo ni bilo vročeno 14. 6. 2022, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri toženka tožniku očita kršitev z dne 15. 6. 2022, nezakonita že iz razloga, ker ni šlo za (novo) kršitev, storjeno po vročenem pisnem opozorilu.
Tožnik si je pooblaščenca izbral v kraju prebivališča, kar pomeni, da so stroški, povezani z njegovim pristopom na naroke za glavno obravnavo, potrebni stroški in bi jih sodišče prve stopnje tožniku moralo priznati.
Ob izkazani obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti in tudi begosumnosti, se tudi po sodbi sodišča druge stopnje izkaže pripor kot edini v poštev prihajajoč ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in tudi za preprečitev ponovitvene nevarnosti in da drugi milejši ukrepi, tudi hišni pripor, katerega se pritožnik dotakne na povsem načelni ravni, ne pridejo v poštev.
tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pritožba v sporu majhne vrednosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep višjega sodišča - postopek s pritožbo zoper sklep - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - preuranjenost odločitve - kršitev pravice do pravnega sredstva - kršitev pravice do obravnavanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prvič odločilo s sodbo V P 000/2019 z dne 8. 9. 2021, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Toženka je zoper to sodbo vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o še nepravnomočno odločenem delu zahtevka, ne da bi pred tem ustrezno upoštevalo, da se je toženka pritožila tudi zoper sklep pritožbenega sodišča. O toženkini njeni pritožbi zoper sklep pritožbenega sodišča I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 še ni bilo odločeno. S tem ji je bila onemogočena pravica do uveljavljanja pravnega sredstva oziroma odvzeta možnost obravnavanja pred instančnim sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tudi v zvezi s sedaj ponovljenimi pritožbenimi navedbami lahko pritožbeno sodišče zgolj ugotovi, da v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ko so relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti in ne glede na pojasnjevanje pritožbe, zakaj da je obtoženi tolikokrat kršil odrejeno prepoved približanja, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob vseh pravilno ugotovljenih okoliščinah pravilno dognalo, da je ponovitvena nevarnost še vedno podana.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/1, 92. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 54, 55. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.
V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/3, 236a, 236a/6, 286, 286a. ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 97f, 97f/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej opredelilo, koliko ur dela je zahtevala posamezna naloga, to ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih.
Ker je sodišče prve stopnje z obvestilom 14. 3. 2023 v sklepu z dne 6. 2. 2023 dodeljeni sodni rok le podaljšalo, vlagatelja vloge ni bilo dolžno še ponovno obrazloženo pozivati k ustrezni dopolnitvi vloge.
prepozna zahteva za izločitev sodnika - pravica do naravnega sodnika - triaža - ugovor krajevne nepristojnosti - prepozen ugovor - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - dokazna moč vročilnice - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Toženki bi bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem zgolj v primeru, če bi ji sodišče prve stopnje onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo njene utemeljene prošnje za preložitev naroka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Toženka namreč niti naknadno ni izkazala upravičenega razloga, zaradi katerega se zakoniti zastopniki toženke obravnave niso mogli udeležiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071120
OZ člen 6. SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZPP člen 337, 337/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - dolžnost plačila - upravljanje večstanovajskih stavb
Tožena stranka se ne more izogniti plačilu stroškov za nepremičnino, če zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, iz njenih trditev podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje in opisanih ravnanj pa istočasno jasno in nedvoumno izhaja, da se je sama štela za lastnico zadevnega poslovnega prostora in si je več let (tudi s sprožitvijo sodnih postopkov) prizadevala zemljiškoknjižno stanje urediti z dejanskim.
DZ člen 151. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20. ZPP člen 70, 70/6, 71, 71/2, 74, 74/,1.
pravica do izjave - izostanek stranke z naroka - izvedba naroka - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - razgovor z otrokom
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 47, 47/1, 94, 94/3, 108, 108/6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8, 111/2, 111/3, 164. ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2. OZ člen 131, 131/1. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - odškodninska odgovornost delodajalca - nadlegovanje - pisni opomin - razpravno načelo - nepremoženjska škoda - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust
S tem ko je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni šlo za trpinčenje, ampak nadlegovanje, ni kršilo razpravnega načela (7. člen ZPP). Presoja, ali ravnanja predstavljajo trpinčenje ali nadlegovanje, je pravna in sodišče prve stopnje na navedbe strank ni vezano.
Glede na to, da že sama trajajoča duševna stiska zaradi nadlegovanja (poseg v dostojanstvo delavca oziroma v njegove osebnostne pravice) predstavlja pravno priznano škodo, ne gre za dejstva, za katera bi se zahtevalo strokovno znanje, s katerim sodišče ne bi razpolagalo.
Način prenehanja delovnega razmerja na pravico do denarnega nadomestila ne vpliva. Za nastanek pravice do denarnega nadomestila se ne zahteva izpolnjevanje nobenega drugega pogoja, kot je, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil na dan prenehanja tega delovnega razmerja upravičen.
Produciranje dodatnih finančnih obveznosti partnerja kot pogodbene stranke pod plaščem zanjo zavezujočih smernic, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila kršitev enega temeljnih načel v obligacijskih razmerjih - to je načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (4. člen OZ), ki pomeni, da nobenemu udeležencu obligacijskih razmerij ni dopustno zagotoviti več pravic ali boljšega izhodiščnega položaja pri urejanju obligacijskih razmerij. S širitvijo pogodbenih obveznosti tožene stranke z enostransko sprejetimi smernicami je bilo kršeno prav to načelo.
Pravilno je zato sklepanje prvostopenjskega sodišča, da za spremembo pogodbenih obveznosti tožene stranke ne zadostuje sklicevanje na enostransko sprejete smernice, pač pa navedena sprememba terja natančno opredelitev pogodbenih obveznosti tožene stranke glede kadrovskih zadev. Vsekakor pa je v zvezi s tako spremembo potrebno nedvoumno soglasje volj obeh pogodbenih strank.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 287, 287/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - zavrnitev dokaznih predlogov
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da toženka ni mogla ugotoviti prenehanja potrebe po delu tožnika vse do trenutka, dokler ni z vsemi delavkami, za katere je načrtovala, da bodo prevzele njegovo delo, sklenila pogodb o zaposlitvi za delovno mesto nadzornik poslovanja. Formalne sklenitve pogodb o zaposlitvi (do katerih je sicer po navedbah pritožbe prišlo dan po vročitvi odpovedi) namreč niso relevantne za ugotovitev odpovednega razloga, tj. da v posledici prenosa dela na področju zavarovanj preneha potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu strokovni koordinator specialist pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da delodajalec po ZDR-1 nima obveznosti preverjanja, ali je mogoče ohraniti zaposlitev delavca, dejstvo, da toženka tožniku v posledici reorganizacije ni ponudila zaposlitve oziroma razporeditve na delovno mesto nadzornik poslovanja, ne more pomeniti, da je bil tak poslovni razlog navidezno ustvarjen.