SPZ člen 92. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - glavna stvar in pritikline - vrnitev premičnin, pritiklin - obrazloženost sodne odločbe - ni navedena pravna podlaga odločitve - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev dokazne ocene - načelo proste presoje dokazov - sodniški silogizem - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - izločitev tožbenega zahtevka - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Brez inštalacij, kot je nadalje ugotovilo sodišče prve stopnje, stavba ne more delovati v skladu s svojim namenom in pogojem za uporabno dovoljenje. Tožbeni zahtevek druge tožnice za izročitev teh stvari ne more biti utemeljen, saj je prvi tožnik kot lastnik nepremičnine glede njih prenesel lastninsko pravico hkrati z nepremičnino na toženca. V tem delu ima sodišče prve stopnje prav, da je ostalo stvar notranjega razmerja med prvim tožnikom, kot bivšim lastnikom nepremičnin, ki jih je prodal tožencu, in drugo tožnico, ki je uporabljala poslovne prostore v lasti prvega tožnika. Glede na navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Glede ostalih predmetov, katerih vračilo tudi zahteva druga tožnica od toženca, pa utemeljeno navaja, da sodišče zmotno v sodbi ni navedlo materialnopravne določbe 92. člena SPZ, po kateri lahko lastnik stvari od vsakogar zahteva vrnitev stvari, dokazati pa mora, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v posesti toženca. Kljub temu je bilo sodbo sodišča prve stopnje tudi glede ostalih premičnin mogoče preizkusiti, saj so pravno relevantna dejstva tudi glede navedene določbe SPZ v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljena in so neutemeljene drugačne pritožbene navedbe ter trditve o kršitvi pravice do izjave in pravice do pritožbe tožnikov ter o posegu v njune ustavne pravice ter pravice po EKČP.
delni uspeh v pravdi - potrebni stroški - povračilo pravdnih stroškov
V spornih vlogah je tožeča stranka, poleg delnega umika tožbe v slednji, navajala svoje materialnopravne razloge zakaj je utemeljen tožbeni zahtevek za tedaj še sporne zakonske zamudne obresti. V trenutku oddaje vlog tožeče stranke še ni bila znana odločitev Vrhovnega sodišča RS, saj revizija še ni bila vložena. Zato sta bili v trenutku oddaje vlogi tožeče stranke potrebni in posledično stroški potrebni za pravdo.
Če bi sodišče sledilo toženi stranki in tožeči stranki ne bi upoštevalo potrebnih stroškov za obe sporni vlogi, bi to pomenilo, da bi dvakrat upoštevalo njen delni neuspeh, prvič za obe vlogi in drugič glede na končni rezultat.
tožba za plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - posttravmatska stresna motnja - pravni standard pravične denarne odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - zlom - kolesarska nesreča - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica si v pritožbi tudi neutemeljeno prizadeva, da se psihične težave, kot je posttravmatska stresna motnja, upošteva pri nepremoženjski škodi zaradi strahu, saj se je ta skupaj z drugimi psihičnimi težavami izrazila na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev.
ničnost oporoke - lastnoročni podpis - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - dedna nevrednost - celovita dokazna ocena - pristnost oporoke
Za odločitev, da oporoka ni pristna, je bila ključna ugotovitev, da je pokojni ni podpisal. Ta ugotovitev temelji na mnenju izvedenca, ki ga pritožba neutemeljeno napada.
ugotovitev obsega zapuščine - dokazno breme - vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča - cenitev vrednosti nepremičnine - povečanje dednega deleža - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Pritožnica opozarja, da naj bi obstajala še neka druga denarna sredstva in zavarovanja, ki pa jih ne opredeli, zato te pritožbene trditve ni mogoče preveriti. Seveda je trditveno in dokazno breme za zatrjevan obstoj sredstev, ki naj bi bila del zapuščine, na strani tistega, ki obstoj teh sredstev zatrjuje, ne pa na strani ostalih dedičev, kot predlaga pritožba.
Pritožbi govori tudi o pravici uveljavljati povečanje dednega deleža v skladu z drugim in tretjim odstavkom 13. člena ZD. Kot je razvidno iz spisa, pritožnica te pravice pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno in ga zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Ker so pri tožniku še odprte možnosti za zdravljenje, že zaradi tega ni mogoče govoriti o poslabšanju invalidnosti, s tem v zvezi pa tudi ne o izgubi delovne zmožnosti (I. kategorija invalidnosti), kot to uveljavlja tožnik.
KZ-1 člen 257a, 258. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1,110/1-2. ZJN-3 člen 4, 95.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - utemeljenost odpovednega razloga - oblika krivde - sodna razveza
V zvezi z očitanima kaznivima dejanjema nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 ali kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 ni podan element ustrezne oblike krivde, tj. naklep. Že zaradi tega je izredna odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Notranji revizor je sicer ugotovil, da se mesečni stroški za adaptirane prostore, kjer se čiščenje ni izvajalo, niso ustrezno korigirali in zmanjšali, a je ob tem tožencu predlagal sprejem organizacijskega navodila za natančno definiranje pristojnosti in odgovornosti vseh, ki so odgovorni za izvajanje storitev skladno s pogodbenimi določili. Glede na take ugotovitve notranjega revizorja je pravilen zaključek, da dolžnost preverjanja obsega opravljenih storitev čiščenja ni bila določno prenesena na tožnika. Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na tožnikovo seznanjenost z izvedbo adaptacijskih del in potrebno zmanjšanje vrednosti storitve za prostore, v katerih se čiščenje ni izvajalo, saj ob odsotnosti izrecne naložitve te dolžnosti tožniku to na zakonitost izredne odpovedi ne vpliva. Tožnik s svojimi ravnanji in opustitvami dolžne skrbnosti ni povzročil škode ali kako drugače povzročal ali omogočal nezakonite ali nenamenske porabe javnih sredstev. Nastanek škode je pri očitanih kaznivih dejanjih objektivni pogoj kaznivosti.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni samovoljno in samoiniciativno odločal o povišanju cen storitev čiščenja niti o številu zaposlenih pri izvajanju storitve čiščenja, za katere se je upošteval dvig minimalne plače. Med znake kaznivega dejanja se namreč šteje tudi delavčev subjektivni odnos (krivda), ki se v KZ-1 zahteva za storitev določenega kaznivega dejanja. Za obstoj kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 ali kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 mora biti podana ustrezna stopnja krivde, tj. naklep. Da bi mu bilo mogoče očitati naklep, bi se moral zavedati, da s svojim ravnanjem krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev oziroma nevestno ravna v službi, ter takšno ravnanje tudi hoteti ali opustiti. Tožniku tega ni mogoče očitati, saj se je pred pripravo in parafiranjem dodatkov usklajeval oziroma posvetoval z ostalimi zaposlenimi (in nadrejenimi) in si pridobival ustrezne informacije. Naklepnega ravnanja mu ni mogoče očitati pri potrjevanju računov, saj ta tožnikova obveznost niti ni bila ustrezno konkretizirana. Tožniku glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati niti t. i. eventualnega naklepa, ki pa tudi sicer za kaznivo dejanje iz 257.a členu KZ-1 ne zadostuje.
Morebitne kršitve predkupne pravice po sodni praksi nastopijo že s sklenitvijo prodajnih pogodb o nepremičninah, iz česar je mogoče sklepati, da gre za primere, ko so sporni posli sklenjeni v času obstoja predkupne pravice. Posledično kasneje nastala zakonita predkupna pravica ne more imeti vpliva na veljaven predhodno sklenjen zavezovalni pravni posel, pa čeprav do razpolagalnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičninah (do uresničitve vnaprej dogovorjene opcije in izstavitve ZK-dovolila) še ni prišlo. Ker kasneje nastala predkupna pravica nima vpliva na predhodno sklenjen zavezovalni pravni posel, na veljavnost katerega (s pretečo sankcijo ničnosti (zakonita predkupna pravica) oziroma izpodbojnosti (pogodbena predkupna pravica)) pravzaprav meri, tudi razpolagalnega posla na tej podlagi ni mogoče preprečiti. Drugačno stališče bi pomenilo nedopusten retroaktiven poseg v že nastale pravice in (varovane) pravice v pričakovanju.
Sodišče prve stopnje je dodaten in pravilen razlog za svojo presojo obširno obrazložilo še z zaključki o tem, da konkretni leasing pogodbi nimata takšnih značilnosti prodajne pogodbe, da bi bilo glede njiju sploh treba upoštevati zakonito predkupno pravico. Povsem enako izhaja iz 191. člen ZUreP-2.
Gre za ponudbo predkupni upravičenki za nakup nepremičnin s strani gospodarske družbe, kjer je zahtevana njena pisnost (glej 52. in prvi odstavek 55. člena ZPP; slednji predvideva sankcijo ničnosti) in ki jo lahko pri poslih prodaje nepremičnin skladno z Zakonom o gospodarskih družbah zastopa uprava, drugi (npr. prokuristi, zastopniki,...) pa le z ustreznim pooblastilom.
Pritožbeno sodišče dodaja, da je šlo pri sporni ponudbi za „ponudbo predkupni upravičenki“ in da je bila ponudba sprejeta s strani „predkupne upravičenke“, ki pa ob sprejemu ni ravnala skladno z določilom drugega odstavka 508. člena OZ in ni plačala kupnine oziroma je položila pri sodišču (op. gre za neprerekane trditve toženke, ki so ponovljene v njenem odgovoru na pritožbo). 191. člen ZUreP-2 sicer izrecno ne določa omenjene obveznosti, vendar ni videti utemeljenega razloga, da bi v tem delu izključeval uporabo OZ. Torej nenazadnje sama tožnica ni realizirala zatrjevanega predkupnega upravičenja.
odločba o stroških postopka - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva
Predmet pritožbenega preizkusa je stroškovna odločitev sprejeta v nepravdnem postopku zaradi izpodbijana in ugotovitve očetovstva, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka in zavrnilo predlog predlagatelja, da mu je prvi nasprotni udeleženec dolžan povrniti vse stroške postopka.
stečajni postopek - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - ločitvena pravica - izločitvena pravica - denarna terjatev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - analogna uporaba pravil - stroški stečajnega upravitelja - nepotrebni stroški - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev postopka - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine
Odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali v zvezi z njim, se stečajnopravno prilega bodisi denarni terjatvi bodisi izločitveni pravici, kar govori zoper analogno uporabo trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na ločitveno pravico. Okoliščina, da ta odstavek glede premoženja, v zvezi s katerim so bila v stečajnem postopku opravljena dejanja, katerih posledica je nastanek stroškov, prostovoljnemu pridobitelju tega premoženja nalaga tudi breme teh stroškov, ne utemeljuje analogne uporabe tega člena v zadevnem primeru.
Odkar se je od slovenskega priznanja zavarovanja odvzema koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, in izvedbe tega zavarovanja v zemljiški knjigi jasno kazalo kot možnost, da stečaj ostane brez vse stečajne mase - kar se je pozneje tudi uresničilo -, je bilo treba z opravljanjem vseh dejanj zastati.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - predlog za začetek stečajnega postopka - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - davčni zavezanec - davčni dolg - davčna odločba
Obveznosti upnice zoper dolžnika izhajajo iz pravnomočne in izvršljive davčne odločbe, zato dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je terjatev upnice iz naslova DDV sporna.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča razlog za zamudo z dokončanjem študijskih obveznosti ni bil v višji sili in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
V konkretni zadevi je izrazito izkazana ponovitvena nevarnost obdolženca že s tem, ko je po izvršitvi kaznivega dejanja umora, pri izvrševanju kaznivega dejanja izsiljevanja na škodo C. C., tudi slednjemu grozil z ubojem njega in njegovih družinskih članov. Že to so same po sebi zadosti posebne okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno verjetnost, da bi obdolženec na prostosti kaznivo dejanje umora tudi ponovil, saj je iz načina izvršitve kaznivega dejanja umora mogoče utemeljeno sklepati, da ne zmore dovolj lastne kritičnosti in samokontrole, ki bi ga odvrnila od izvršitve kaznivega dejanja umora.
neizvedba dokazov - zaslišanje strank - vrnitev v prejšnje stanje - organiziranje dela - pravna oseba
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih razlogov za neizvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika in priče bivšega prokurista, da ne zadostuje splošna opredelitev zavrnitve dokaza in da jih sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - delitev solastne stvari v nepravdnem postopku - sodna delitev solastne stvari - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - primerna uporaba določb ZIZ
Ni bil vložen predlog za nadaljevanje postopka po pravilih 2. oddelka 12. poglavja ZNP-1, je bil pa vložen predlog, da se opravi delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1. Tako so izpolnjeni pogoji za delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1, kar pomeni, da se bo delitev opravila po ZNP-1 in ne (direktno) po določbah ZIZ.
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 285a, 285c, 285č, 330, 370, 370/2.
priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk obdolžencu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
330. člen ZKP določa, da če obdolženec med glavno obravnavo prizna krivdo po obtožbi in se nato to priznanje sprejme, sodišče glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č členu tega zakona. Obdolženec je bil na naroku deležen vseh pravnih poukov, ko pa je nato med glavno obravnavo, po izvedbi večine dokazov, krivdo priznal, pa ga sodišče ni bilo dolžno poučiti po 285.a členu ZKP, saj postopek ni bil v fazi predobravnavnega naroka.
V primeru, ko stranka zaradi iste dokazne teme po izdelanem pisnem izvedenskem mnenju predlaga zaslišanje izvedenca, ne gre za nov dokazni predlog, kot je očitno zmotno zaključilo in štelo sodišče prve stopnje, ampak gre za sestavni del dokazovanja z izvedencem, torej za enoten dokaz, kar je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
Povsem pravilna je obrazložitev sodišča, da vloga tožnika, ki je postavljen pod skrbništvo in v postopku pred sodiščem ne more nastopati samostojno, za opravljanje pravdnih dejanj v tem socialnem sporu nima pravdne sposobnosti niti odobritev skrbnika, nima pravnega učinka.
Pravilna je dokazna ocena in presoja sodišča prve stopnje, da soglasja volj za sklenitev podjemne pogodbe za izdelavo in predelavo kletnih vrat ter izdelavo slepih podbojev ni bilo. Pritožbeno sodišče verjame, da sta se stranki dogovarjali za različne projekte, vključno z vrati v kletnih prostorih, a ni izkazano, da bi se za ta posel tudi dogovorili. Ker tožnica ni dokazala, da sta s toženko sploh sklenili pogodbo za izdelavo in vgradnjo kletnih vrat, je za odločitev v zadevi nepomembno vprašanje, ali ji je toženka vgradnjo vrat onemogočila ali ne ter kolikšen del cene bi morala poravnati že pred samo vgradnjo. Obveznost plačila ni nastala že zato, ker pogodba, na kateri bi temeljila, ni bila sklenjena. Enako velja glede zahtevanega plačila za slepe podboje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00071607
OZ člen 197. ZFPPIPP člen 24.
stečajni dolžnik - stečaj pravne osebe - uvedba stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba - posodobljen seznam terjatev - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - nedenarna terjatev upnika - aktivna legitimacija - investitor - neupravičena obogatitev - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - plačilo dela - dokončanje posla - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - sodba presenečenja - nedopustna pritožbena novota
Odločilno je, da je v trenutku uvedbe stečajnega postopka tožena stranka svojo pogodbo že izpolnila v celoti, tako da pogodba ni bila vzajemno neizpolnjena pogodba.
Na seznamu ni terjatve, ki jo sedaj zahteva tožeča stranka, saj je bilo nesporno, da tožena stranka v stečajnem postopku ni zahtevala nobenih sprememb nedenarnih obveznosti v denarno in ni tega priglasila v stečajnem postopku. Zato ne more biti govora o pobotanju v stečajnem postopku.