plačilo za nadurno delo - nezadostna trditvena podlaga - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel zadostnih dejstev, ki bi potrjevala, da je opravil nadure, in v potrditev teh dejstev ni ponudil ustreznih dokazov.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13.
stroški priče - nadomestilo plače - razveljavitev sklepa
Zahtevka delodajalca za refundacijo nadomestil plače za priči, ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov prič, ne ustrezata pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
tožba za varstvo lastninske pravice - vrnitev nepremičnine v posest - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - osebna služnost stanovanja
Ni mogoče šteti štirimesečnega bivanja v hiši med materjo in tožencem (sinom) za takšno družinsko življenjsko skupnost, ki bi pripeljala do položaja, ko je toženec v stanovanju bival kot član družine služnostnega upravičenca po 247. členu SPZ. Predvsem pa je sodišče pravilno ugotovilo, da se je mati izselila in ni želela s tožencem imeti takšnega odnosa, ki bi ga lahko opredelili kot skupno gospodinjstvo družine. Ravno obratno: mati se je umaknila pred tožencem in ni želela več bivati v hiši zaradi slabih odnosov.
KZ-1 člen 285, 285/3. ZKP člen 15, 16, 18, 83, 149b, 154, 156, 167, 184. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29, 37, 38, 156. ZUstS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Priloge poročila v dopolnitev kazenske odvadbe, vložene v spis po končani preiskavi in vložitvi obtožnice, niso nedovoljeni dokazi.
Sodišče je dolžno odgovoriti na resno in argumentirano pobudo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona, vendar ne nujno v sklepu o predlogih za izločitev dokazov.
Dokazni standard za odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa po prvem odstavku 149.b člena ZKP je neustaven.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 62.
evropsko potrdilo o dedovanju - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - uradni jezik sodišča
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je namen Uredbe, da se evropsko potrdilo o dedovanju (potrdilo) prizna v vseh državah članicah brez kakršnega koli posebnega postopka, vendar meni, da predložitev prevoda hrvaškega potrdila ne predstavlja posebnega postopka. Poleg tega ne drži pritožbena navedba, da je obravnavano potrdilo izpolnjeno le z odkljukanimi posameznimi kategorijami obrazca, saj je v točkah 4.2 in 8.2.3. dodano besedilo, kar torej terja prevod.
Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.
Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacijami seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.
Toženka je svojo pojasnilno dolžnost izpolnjevala, poleg ustno posredovanih bistvenih informacij o naravi obveznic in tveganju v primeru stečaja, s pomočjo prospekta za prodajo podrejenih obveznic, ki ga je imel tožnik možnost pregledati in se z njim seznaniti.
Glavna lastnost podrejene obveznice (kot kvalificirane pravice) je ravno to, da je namenjena pokrivanju izgub banke in zaščiti drugih upnikov, zlasti deponentov.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - nevložitev odgovora na tožbo - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - nekonkretizirane navedbe - nesporno dejansko stanje - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave
Navedbe toženk v ugovoru zoper sklep o izvršbi o neobstoju in neizkazanosti tožničine terjatve so bile premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče šteti kot obrazloženo zanikanje tožničinih navedb iz dopolnitve tožbe. Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z zaslišanjem toženk.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Stališče pritožnic, da že predlog stranke za zaslišanje stranke pomeni njeno zahtevo za izvedbo naroka, je torej zmotno. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati pravdnih strank, da se izjavita, ali zahtevata izvedbo naroka.
Ker toženka sodne pošiljke ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je 14. 6. 2023, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 15. 6. 2023, je pričel teči 15 dnevni rok za plačilo takse, ki se je iztekel 29. 6. 2023. Taksa, ki jo je toženka plačala 30. 6. 2023, je bila zato plačana prepozno.
vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepodaljšljiv rok
Vlogo je treba presojati tudi po vsebini in ne samo po naslovu.
Drži, da so materialnopravni roki nepodaljšljivi. Vendar je razlog, ki bi bil lahko podan zaradi zdravstvenih težav, ki onemogoči na primer plačilo sodne takse ali dopolnitev predloga, lahko razlog, ki pripelje do postavitve v prejšnje stanje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Tožnik je bil tisti, ki je vtoževal denarno terjatev. Na njem je bilo torej dokazno breme v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je na dneve, ki so v evidenci tožene stranke opredeljeni kot tedenski počitek, dejansko delal ter v kakšnem obsegu. Tožnik tega bremena v konkretnem sporu ni zmogel, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00070221
URS člen 26, 26/1, 26/2, 156. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 68a, 68a/3, 68a/4, 75a, 256d. ZUP člen 153. ZPP člen 155, 155/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost - sodna praksa - praksa SEU - upravni postopek - davčni postopek - upravni spor - protiustavnost zakona - prekoračitev pooblastila - prekinitev upravnega postopka - prepoved retroaktivnosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti (kvalificirana protipravnost).
Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku (pred FURS) večkrat opozoril na protiustavnost predpisa, ki ga je uporabil upravni organ (glede retroaktivnosti), ne vpliva na obstoj kvalificirane protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075630
ZPP člen 14. OZ člen 179, 316, 316-4.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za duševne bolečine - primarni in sekundarni strah - okvara zdravja - denarna odškodnina - eventualni pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - primeri, ko je pobot izključen
Kadar gre za eventualni pobot, odločitev o pobotnem ugovoru ne sodi v izrek sodbe, ampak je dovolj, da sodišče njegovo zavrnitev pojasni v obrazložitvi sodbe, tako kot je to storilo sodišče prve stopnje. Terjatvi pravdnih strank namreč nista pobotljivi (4. točka 316. člena OZ). Tožničine odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ni dopustno pobotati s toženčevo odškodninsko terjatvijo za duševne bolečine, ki mu jih je povzročila tožnica, ko mu je protipravno preprečevala stike z mladoletnima otrokoma. Duševnih bolečin ni mogoče enačiti z okvaro zdravja. V pritožbi posplošeno zatrjevane nepopravljive zdravstvene posledice, ki naj bi nastale tožencu, nikakor niso samoumevne, kot si zmotno razlaga pritožba. Navsezadnje niti iz sodbe, s katero je bila tožencu prisojena odškodnina za duševne bolečine, ni razvidno, da bi toženec zaradi tožničinega ravnanja utrpel kakšno okvaro zdravja.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
stopnice kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - metodološki napotek proste dokazne ocene - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Kadar stvar, ki sicer ni nevarna, postane takšna zaradi lastnosti tistega, ki jo uporablja, ni pogojev za objektivno odgovornost imetnika stvari; slednji lahko odgovarja le krivdno, če mu je mogoče očitati kakšno protipravno ali nedopustno ravnanje ali opustitev. Bistveno je, da je tožnik sporne stopnice, na katerih mu je spodrsnilo, brez težav uporabljal že sedem let, dvakrat dnevno, ko je bil v varstvu pri toženki, tako da je stopnice poznal in hojo po njih obvladal. Tožniku uporaba stopnic kljub njegovim posebnim potrebam ni bila odsvetovana ali celo prepovedana. Tožnik ni potreboval fizične podpore pri hoji, ampak samo spremljanje v smislu nadzora ter dejanja ustreznih navodil in usmeritev. Tožnikovi poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le, če bi tožnik namesto stopnic uporabil dvigalo. Res je, da mora imeti varnost varovancev prednost pred ostalimi cilji, za katere si prizadeva toženka, kot poudarja pritožba, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da uporaba dvigala namesto stopnic za tožnika, kljub njegovim posebnim potrebam, ni bila zahtevana, niti priporočena.
Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).
delo v splošno korist - neizvršitev izrečenega ukrepa - zaporna kazen
Neizpolnjevanje nalog v zvezi z delom v splošno korist je izključno posledica obsojenčevega malomarnega odnosa, zato so razlogi za neizvršitve dela izključno v sferi obsojenca, torej so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja vabilom in kršenju obvzenosti iz dela v splošno korist.
ZDR-1 člen 75,, 90, 90/1, 90/1-2. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos dejavnosti
Delodajalec prenosnik ni dolžan ob prenosu dejavnosti imeti takšno sistemizacijo delovnih mest, ki vključuje vsa delovna mesta, za katera so imeli delavci delodajalca prenosnika sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja mej, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik lahko koristil pripadajoči odmor med delovnim časom.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 4/1, 5, 6, 7, 7/1.
stroški prihoda priče na sodišče - dovoljene pritožbene novote - sprememba sklepa
Iz v pritožbi predloženih dokazov je razvidno, da priči potni stroški zaradi prihoda na sodišče dejansko niso nastali, saj je za prihod na sodišče uporabila službeno vozilo tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070878
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - potrošniški kredit - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V prvem odstavku 24. člena ZVPot alternativno naštetih splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev ni mogoče presojati neodvisno od ugotovitev o tem, na kakšen način je banka opravila svojo pojasnilno dolžnost do potrošnika. To je osnovno izhodišče za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.