• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 24
  • >
  • >>
  • 381.
    VSK Sodba I Cp 453/2023
    6.10.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00072603
    OZ člen 190, 190/1.
    neupravičena obogatitev - plačilo stroškov kazenskega postopka - razveljavitev kazenske sodbe - odpadla podlaga
    Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in pravnomočno obsodilno kazensko sodbo spremenilo tako, da je sedaj pokojnega A. A. oprostilo obtožbe za očitano kaznivo dejanje. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je s tem odpadla pravna podlaga za njegovo obveznost plačila stroškov kazenskega postopka. Sodba Vrhovnega sodišča je v celoti nadomestila prvotno sodbo in spremenila način kritja stroškov.
  • 382.
    VSL Sklep I Cp 714/2023
    6.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00070983
    ZPP člen 185.
    sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - smotrnost spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
    V skladu s 185. členom ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, če ji je bila tožba že vročena v odgovor. Sodišče lahko kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Pravni standard »smotrno za dokončno ureditev razmerja« je treba vsebinsko napolniti s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera. Res je eden od možnih kriterijev, ali se z dovolitvijo spremembe tožbe prepreči nova pravda (da torej tožencu ni treba vlagati nove tožbe), vendar je to le eden od kriterijev in niti ne najpomembnejši – sicer bi sodišče moralo spremembo tožbe dovoliti vselej in brez izjem. Smotrnost se kaže predvsem v zagotavljanju načela ekonomičnosti postopka, torej, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo, tako da tožniku, če bi moral vložiti novo tožbo, v novem postopku ne bo treba začeti vsega od začetka. Po drugi strani ni v interesu ekonomičnosti in pospešitve postopka in torej tudi ne smotrno za dokončno ureditev razmerja, če spremenjeni zahtevek s prejšnjim nima prave zveze.
  • 383.
    VSL Sklep I Cp 1499/2023
    6.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00070985
    ZPP člen 13, 13/1, 205, 206, 206/1, 206/1-1.
    predlog za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - nedopustnost izvršbe - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
    Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.
  • 384.
    VSC Sklep I Kp 53251/2023
    5.10.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00070756
    ZKP člen 272, 272/2, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. KZ-1 člen 308/3, 308/6.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
    Sama okoliščina, da je obdolženec državljan Italije, kjer naj bi tudi stalno prebival, v Evropski uniji pa obstaja izdelan in utečen sistem pravosodnega sodelovanja, pa ne izključuje možnosti sklepanja o begosumnosti, zlasti ko je v konkretnem primeru izkazana obdolženčeva visoka mobilnost.
  • 385.
    VSM Sklep I Cp 364/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00071062
    ZPP člen 108, 285, 309, 309/1.
    preventivna sodna poravnava - zavrženje predloga
    Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjski pravni presoji, da predlagatelj s svojimi navedbami v predlogu ni izkazal pravnega interesa za sklenitev sodne poravnave po prvem odstavku 309. čelna ZPP. Vendar posledica pomanjkanja pravovarstvenega interesa ni zavrnitev predloga, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč njegovo zavrženje.
  • 386.
    VDSS Sklep Pdp 107/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00071827
    ZPP člen 244, 255.
    postavitev izvedenca - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
    Zoper sklep sodišča o postavitvi izvedenca ni pritožbe. Tega ne more spremeniti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom, v katerem je pritožbo zoper sklep dopustilo.
  • 387.
    VSM Sklep II Kp 65994/2019-123
    5.10.2023
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00070873
    KZ-1 člen 86, 86/1.
    nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neopravljanje dolžnosti - izvršitev izrečene zaporne kazni
    Pritožba namreč povsem zanemari dejstvo, da odmera kazni v obliki alternativnega kazenskega sankcioniranja ni pravica, avtomatično pripadajoča obravnavanemu procesnemu udeležencu, pač pa privilegij, ki ga je obsojenemu v primeru ugotovljene zlorabe oziroma nespoštovanja naloženih dolžnosti mogoče odvzeti. Pritožbeno sodišče vnovič izpostavlja dejstvo, da je alternativna nadomestitev kazni izključno v korist storilca kaznivega dejanja, ki za to, da se izogne izvršitvi prostostne kazni in ostane na prostosti, izkaže interes in voljo opraviti delo v splošno v korist. Prav zato mora biti obsojeni storilec kaznivega dejanja najbolj zainteresiran, da se vabilu in stikom s Probacijsko enoto ne izmika, se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta, dosledno sodeluje z izvajalcem in za primer zaznanih nepremostljivih težav pri opravljanju dela v splošno korist nemudoma iz lastnega predlaga oziroma zaprosi za spremembo izvajalca v okviru osebnega načrta na Probacijski enoti. Sodišče lahko torej v skladu s citiranim določilom v primeru ugotovljenih kršitev sprejme odločitev o spremembi kazenske sankcije tudi pred iztekom roka za opravo dela v splošno korist.
  • 388.
    VSL Sklep II Kp 33240/2022
    5.10.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00070766
    ZKP člen 169, 169/7, 177, 177/1, 181, 181/3, 202, 202/5, 205, 205/2, 390, 404.
    nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep - preiskava - zavrženje pritožbe
    Iz določbe drugega odstavka 399. člena ZKP izhaja, da zoper sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo, ni pritožbe, razen če je v tem zakonu drugače določeno. Upoštevaje navedeno zakonsko določbo je dovoljenost vložene pritožbe zoper sklep izdan na navedeni zakonski podlagi predvidena le kot izjema, ki je v zakonu tudi posebej določena (sedmi odstavek 169. člena ZKP, tretji odstavek 181. člena ZKP, peti odstavek 202. člena ZKP, drugi odstavek 205. člena ZKP). Ker zakon za primer zavrnitve dokaznih predlogov med preiskavo s strani izvenobravnavnega senata ne predvideva pritožbe zoper tak sklep senata, drugače pa ni določeno niti v določbi prvega odstavka 177. člena ZKP, pritožba zoper tak sklep, ne glede na napačno dan pravni pouk, ni dovoljena. To je višjemu sodišču, glede na določbo 390. člena ZKP narekovalo zavrženje pritožbe kot nedovoljene, v povezavi z določbo 404. člena ZKP, po kateri se določbe 399. - 403. člena ZKP smiselno uporabljajo za vse sklepe izdane po tem zakonu.
  • 389.
    VSL Sklep II Cp 963/2023
    5.10.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00071624
    ZVEtL-1 člen 23, 23/4-1, 28, 29, 29/4. SZ-1 člen 32.
    dejanska etažna lastnina - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev etažne lastnine - vpis etažne lastnine - idealni delež - katastrski podatek - neskladnost podatkov v evidencah - splošni skupni del - soglasje etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - zakonska domneva - ogled na kraju samem - oprava naroka - potrebno strokovno znanje - dokaz s sodnim izvedencem
    Oprava naroka z zaslišanjem prič in ogledom na kraju samem v tem nepravdnem postopku ni obvezna, prav tako pa oprava ogleda kraja ne bi bila smotrna, saj sodišče za presojo, ali gre v gradbenem smislu za samostojni, ločeni dve stavbi, nima potrebnega strokovnega znanja.

    Sporne dele, ki predstavljajo skupne komunikacijske prostore, je zato sodišče v skladu z domnevo opredelilo kot splošne skupne dele obravnavane stavbe.

    Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. In to je sodišče tudi storilo, ko je dokončalo etažno lastnino z ugotovitvijo deležev na splošnih skupnih delih v korist vseh lastnikov posameznih delov.
  • 390.
    VDSS Sodba Pdp 165/2023
    5.10.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00071611
    ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
    Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je dejanski razlog za odpoved predstavljal krivdni razlog, to je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in ne kakšen drug razlog. Glede obstoja tožnikove krivde za storjene kršitve je sodišče prve stopnje argumentirano obrazložilo, da se je zavedal kršitev in je bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Na podlagi izvedenskih mnenj je prepričljivo ugotovilo, da se je bil tožnik, kljub prisotnosti duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, v času očitanih kršitev sposoben zavedati svojih obveznosti in bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Glede na to pritožba neutemeljeno vztraja, da je očitane kršitve storil zaradi odvisnosti od alkohola.
  • 391.
    VSL Sodba II Cp 815/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00070556
    OZ člen 179. ZPŠOIRSP člen 5, 5/2.
    ponovljen postopek - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - stopnja duševnih bolečin - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije - pomanjkljive trditve
    Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana. Sodišče pa mora znotraj odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti pravni standard pravične denarne odškodnine, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik podal zelo splošne trditve o svojem duševnem trpljenju, ki jih tudi ob zaslišanju ni ustrezno konkretiziral in individualiziral (v smislu opisa, kako se je duševno trpljenje pri njem izražalo).
  • 392.
    VDSS Sklep Pdp 420/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00071674
    ZOdv člen 17, 17/5.
    sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odmera pravdnih stroškov - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
    Tožnikov odvetnik (pooblaščenec) ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do celotnega povračila stroškov zastopanja, seveda skladno z odvetniško tarifo in uspehom v postopku.
  • 393.
    VDSS Sklep Pdp 432/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00071664
    ZPP člen 282, 282/1, 339, 339/2, 339/2-12.
    denarne terjatve - dejanski delodajalec - subsidiarna odgovornost - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - sodba na podlagi stanja spisa - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev prvostopenjske sodbe
    Sodišče prve stopnje je zaradi materialno pravno zmotnega prepričanja, da tožnik ni postavil zadostne trditvene podlage in da ni predložil ustreznih dokazov za svoj tožbeni zahtevek, zmotno štelo, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno in da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
  • 394.
    VSK Sodba III Kp 76409/2022
    5.10.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00077334
    KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/2, 308, 308/3. ZKP člen 95, 95/4, 296, 296/2.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - priznanje dejstev - odmera kazni - omilitev kazni - izredna omilitev kazni - odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
    Držijo navedbe zagovornika, da je okrožna državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 296. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na predobravnavnem naroku za primer priznanja predlagala izrek blažje kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar obtoženec dejanja ni priznal, temveč je priznal le določena dejstva.

    Ker obtoženec na predobravnavnem naroku dejanja ni priznal v celoti, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izrek milejše kazni od predpisane na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1 in sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na kaznovalni predlog tožilstva.

    Obtoženec je res pridobitno sposoben, na kar kaže tudi sama izvršitev kaznivega dejanja, vendar nima prejemkov ali premoženja in je tako slabšega socialnega položaja. Prestati bo moral sorazmerno dolgo zaporno kazen in v tem času ne bo mogel biti zaposlen, plačati pa bo moral še denarno kazen. Glede na navedeno obtoženec očitno nima sredstev za plačilo stroškov kazenskega postopka in je tako pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje v tem delu spremenilo.
  • 395.
    VSL Sklep I Cp 299/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00072622
    Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 21, 21-1, 21-4.
    delni umik tožbe - odločanje o stroških pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje - nagrada za pripravljalno vlogo - urnina - stroški zastopanja in DDV
    Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4.

    Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.
  • 396.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 107/2023
    5.10.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00071826
    ZDR-1 člen 75, 75/1, 76, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 185, 214, 214/1, 300, 300/3, 339, 339/2, 339/2-12, 362, 362/2. ZDSS-1 člen 41, 41/4. OZ člen 169, 239, 239/2, 280, 280/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
    obstoj delovnega razmerja - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - novi dokazi v ponovljenem postopku - pravnomočno razsojena stvar - višina denarnega povračila - sprememba tožbe v ponovljenem postopku - bruto in neto znesek - razlika v plači - popolna odškodnina
    Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Obstoja tega pogoja toženka ni izkazala. Na prvem naroku v ponovljenem sojenju in v nadaljnjih vlogah je vztrajala pri predlogu za sodno razvezo pogodb o zaposlitvi in ga utemeljevala z okoliščinami, ki jih je zatrjevala že v prvem sojenju. Pritožnika pravilno navajata, da bi toženka, če je menila, da je za dokazovanje teh okoliščin potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihologom, ta dokazni predlog upoštevajoč prvi odstavek 7. člena ZPP morala podati že v prvem sojenju.

    Ugotovljena dejstva materialnopravno ne utemeljujejo sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Mnenje delavcev toženke o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja s tožniki ne more biti ključno. Relevantne so predvsem okoliščine in interesi na strani delodajalca, pri čemer ni zanemarljivo, da toženkini delavci s tožniki v toženkinem delovnem okolju in delovnem procesu sploh še niso sodelovali.
  • 397.
    VSC Sodba Cp 186/2023
    5.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00082752
    ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 286b, 86b/1, 286b/2.
    obseg in deleži na skupnem premoženju - poslovni delež v družbi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - grajanje postopkovnih kršitev - pravočasnost grajanja kršitev določb pravdnega postopka - pravočasnost grajanja

    Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na listino v prilogi C38. Tožnica trdi, da ji ta listina ni bila vročena in da se o njej ni mogla izjasniti. Vsebinsko pa tako zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa se tožnica ne more uspešno sklicevati, saj je ne uveljavlja pravočasno.

    Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženec dokazal, da osnovni vložek v višini 7.425,00 EUR ni bil plačan z denarnimi sredstvi, ki sta jih pravdni stranki pridobili z delom v času njune zunajzakonske zveze, niti z denarnimi sredstvi, ki so izvirala iz njegove podjetniške dejavnosti (iz s.p.), da je dokazal, da je denar za toženčev osnovni vložek v celoti prispeval njegov oče. Ob takšnih dejanskih zaključkih pa je materialno pravno, v skladu z določilom 2. odstavka 58. člena ZZZDR, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženčev 99% poslovni delež v družbi A. d.o.o. ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.

  • 398.
    VSC Sklep II Cp 356/2023
    5.10.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00070365
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    pritožba v nepravdnem postopku - pritožba, vložena po izteku roka - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
    Zadržana oseba je pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka. Ne glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Pritožba namreč v ničemer ne posega v pravice drugih oseb, teža posega v ustavne pravice zadržane osebe pa nedvomno predstavlja tehtni razlog, ki pritožbenem sodišču nalaga meritorno presojo pritožbe.
  • 399.
    VSK Sklep VI Kp 50966/2019
    5.10.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00072173
    ZKP člen 148, 148/4. ZP-1-UPB3 člen 55. ZNPPol člen 51, 52.
    zaseg predmeta - pravni pouk - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - osredotočenost suma - prostovoljna izročitev predmetov - varnostni pregled - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
    Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.
  • 400.
    VSL Sklep I Ip 1028/2023
    5.10.2023
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00070196
    ZIZ člen 38, 38/6, 42. OZ člen 421, 421/2.
    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
    Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 24
  • >
  • >>